Je pasivna hiša lahko cenovno ugodna?



Gradnja pasivne hiše velja ze nekoliko dražjo od "običajne" oz. precej manj varčne, zato imajo nekateri, finančno manj založeni graditelji, občutek, da si pasivne gradnje ne morejo privoščiti. Resnica je, da je ob ustreznem načrtovanju in izbiri materialov pasivna hiša lahko cenovno zelo ugodna in cenejša od večine običajnih gradenj, pri tem pa ponuja precej večje bivalno udobje in nizke vzdrževalne stroške. Poseben poudarek tega spletnega mesta je zato namenjen cenovno najbolj ugodnim rešitvam, ki pa so zanimivo, velikokrat tudi najvarčnejše.

Pasivna hiša je finančno primerna predvsem za srednji sloj prebivalstva. V svoji najbolj preprosti in cenovno ugodni obliki ponuja svež zrak, enakomerno temperaturo, svetle bivalne prostore ter nizke vzdrževalne stroške. Dodatne želje, kot so neobičajne oblike, balkoni, garaže v sklopu hiše, dimniki, kamini, frčade, estetski dodatki, veliki prostori,  itd. hišo dražijo. Ti dodatki so pri pasivni gradnji skoraj vedno možni, vendar pa predstavljajo višji strošek kot pri običajni gradnji, kar je eden od razlogov, zakaj je pasivna hiša velikokrat dražja od običajne

Poleg osnovnih informacij o pasivni ter energijsko varčni gradnji, stran ponuja tudi nekoliko bolj poglobljeno analizo pasivnih hiš in informacije, s pomočjo katerih boste pasivno hišo bolje razumeli, poleg tega pa boste lahko večino ključnih elementov pasivne hiše načrtovali in izvedli sami, ali pa vam bo znanje pomagalo pri nadzoru gradnje ter izbiri najprimernejših materialov, izvajalcev ter opreme. Informacije in znanje vam bo prišlo prav tudi pri kakršni koli energetski obnovi hiše oz. stanovanja, npr. pri izbiri primerne debeline izolacije.

Cilj je na enem mestu podati čim več informacij, ki vam bodo pomagale razumeti, kaj vpliva na varčnost hiše ter zakaj ima pasivna hiša toliko nižje stroške ogrevanja, kot smo jih vajeni iz preteklosti.

Gradnjo pasivne hiše si bomo pogledali iz različnih vidikov. Na tem področju izkušenejši boste opazili, da je marsikaj obrnjeno skoraj na glavo v primerjavi s splošno znanim. Razlog za to se verjetno skriva v dejstvu, da se za popularizacijo pasivne hiše v Sloveniji lahko zahvalimo predvsem arhitektom, strojniki in druga stroka pa so nekoliko zaspali. Prvi so na ta nov način gradnje gledali z nekoliko drugačnimi očmi in so manj pozornosti namenili razumevanju samih principov delovanja. Praznino, ki je pri tem nastala, so izkoristili trgovci, ki so jo napolnili z informacijami, ki ustrezajo predvsem njim.

Majhna in varčna pasivna hiša v poletnem času
Majhna, enostavna in izjemno varčna pasivna hiša. Pogled iz SZ strani. Na SV in SZ strani hiše je samo eno okno, ki ga lahko vidite na sliki.

Na strani bom opisoval tudi moje izkušnje z bivanjem v, vsaj iz stališča ogrevanja, eni najbolj varčnih hiš v Sloveniji. Bivanje v takšni hiši se od bivanja v običajnih domovih nekoliko razlikuje, v glavnem pa je predvsem precej bolj udobno in kvalitetno. Seveda pa se najde tudi kakšna stvar, ki zahteva nekoliko prilagodljivosti.

Poleg izkušenj bom objavljal tudi različne meritve. Hiša je namreč opremljena s sistemom, ki omogoča samodejno merjenje in shranjevanje nekaterih parametrov hiše, kot sta temperatura in vlaga. Zelo zanimive pa so tudi meritve onesnaženosti zraka s plinom CO2.

Poseben zavihek je namenjen tudi orodjem, ki vam na preprost način omogočajo izračun nekaterih parametrov, kot so izgube prezračevanja, prenos vlage, toplotne prehodnosti U, itd. Orodja so namenjena predvsem pridobivanju boljšega vpogleda v dogajanje v pasivnih hišah in s tem občutka, ki je zelo pomemben za optimalno načrtovanje.

Kaj je pasivna hiša

Enostavno povedano je to samo zelo varčna hiša. Da varčni hiši rečemo, da je pasivna, mora zadostiti nekaj zahtevam, ki so povzete iz tega bloga:

- poraba za ogrevanje je manjša od 15 kWh/m2 ogrevane površine letno.
- največja potrebna moč ogrevanja (peak heat load)  mora biti manjša od 10W/m2.
- poraba primarne energije je manjša od 120 kWh/m2 ogrevalne površine letno.
- poraba električne energije, izključujoč energijo za ogrevanje sanitarne vode in hiše, je manjša od 18 kWh/m2 ogrevalne površine letno.
- izmenjava zraka v hiši pri razliki tlakov 50 Pa je manjša od 60% volumna notranjega zraka.

Zgornje definicije pa niso idealne, sploh če je naš cilj varčnost, saj ima lahko določena hiša, ki ne zadosti zgornjim pogojem, precej manjšo porabo in je nasploh bolj varčna kot druga, ki tem pogojem zadosti. Ekstremen primer si lahko ogledate tukaj. Pri tem se razume, da obe delujeta v identičnih pogojih (enaka notranja in zunanja temperatura, lokacija, prebivalci). Glavni problem je, da so normirane z ogrevalno površino, kar pa ni vedno povezano z varčnostjo. Tako so priviligirane večje hiše, pa tiste z manj prebivalci, itd. Mogoče bi bilo iz stališča varčnosti bolje, če bi porabo energije normirali na prebivalca, se pravi določili, koliko energije se lahko porabi na vsakega prebivalca, da se doseže pasivni standard.

Poglejmo še definicijo 18kWh/m2 električne energije. Na primeru naše hiše, kjer ogrevamo le 100 m2, bi to pomenilo, da kot štiričlanska družina ne smemo preseči porabe 5 kWh na dan. Kdor se na to spozna, ve, da je tako nizko porabo izjemno težko doseči tudi z uporabo najvarčnejših aparatov (solidno nizka poraba je že 7 kWh dnevno, povprečna pa več kot 15 ter iz leta v leto narašča). Torej, če bi si želeli sami peči kruh, bi rabili še krušno peč, ali pa bi bili primorani povečati hišo za kakšnih 5 -10 m2, pri uporabi dodatne zmrzovalne omare pa še 10 (A+++) do 15 m2 (A+).

Upam, da sem bil dovolj nazoren, da zgornjih omejitev ni smiselno jemati preveč resno. Naj bodo bolj kot opomin, na kaj vse je potrebno paziti, če želite biti varčni in okolju prijazni.

Obregnil bi se le ob drugo zahtevo, da mora biti največja potrebna moč ogrevanja manjša od 10W/m2. Ta zahteva je pomembna za dimenzioniranje moči ogrevalne naprave, saj je povezana z največjimi predvidenimi izgubami hiše. Projektna temperatura za Ljubljano je -13°C. Pričakuje se torej, da najnižja povprečna dnevna temperatura ne bo nižja od te meje, in za to mejo toplotne izgube ne smejo biti večje od 10W/m2. Točen izračun ni tako preprost, saj je potrebno upoštevati tudi akumulacijo hiše ter to, da je lahko temperatura za kratek čas še nekoliko nižja od projektne. Večja kot je akumulacija, manjša bo potrebna največja moč ogrevalne naprave. Ta zahteva je bila postavljena zato, da bi bilo možno pasivno hišo ogrevati s toplozračnim ogrevanjem kar preko cevi za kontrolirano prezračevanje, kar pa je primerno predvsem za nekoliko manj zahtevne uporabnike. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Na tej spletni strani bom pasivno hišo poimenoval tisto, katere letne toplotne potrebe po ogrevanju niso večje od 15 kWh/m2. Pri tem pa cilj spletne strani ni odgovor, kako zadostiti temu kriteriju, ampak kako graditi čim bolj varčno ter poceni.

 

Prihranki pri gradnji

Res je, da moramo pri gradnji pasivne hiše investirati nekoliko več v izolacijo, tesnjenje ter dodatno še v kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo, vendar pa se zato lahko izognemo določenim drugim stroškom.

Fiksna zasteklitev - fiksna zasteklitev je polovico cenejša od običajne, ki ima možnost odpiranja. Pri uporabi kontroliranega prezračevanja je lahko večina zasteklitve fiksna, saj prostorov ni potrebno zračiti z odpiranjem oken.

Ni potrebno klasično ogrevanje - zaradi majhnih toplotnih potreb hiše, je za ogrevanje zelo primerna toplotna črpalka. Pri tem nam odpadejo stroški za dimnik ter zalogovnike energentov. Pri pasivnih hišah je lahko toplotna črpalka izjemno majhnih dimenzij.

Manj ogrevalnih teles - ker so toplotne potrebe majhne, potrebujemo le minimalno število ogrevalnih teles. Klasičnih radiatorjev sploh ne potrebujemo, prav tako ne stenskega gretja, dolžina cevi talnega gretja pa je lahko krajša. Lahko pa se odločimo, da klasična ogrevalna telesa popolnoma izpustimo in se ogrevamo preko kontroliranega prezračevanja s toplozračnim ogrevanjem.

Prezračevanje - Pri pasivni in varčni gradnji je prezračevanje eden od večjih dodatnih stroškov, vendar pa pri tem prihranimo nekaj 100 Eur, ker ne potrebujemo dodatnih prezračevalnih cevi iz kopalnic ali wc-jev, lahko pa se celo izognemo kakšnemu oknu, ki bi ga uporabljali samo za prezračevanje. Velikokrat je okno lahko fiksno, saj ga za prezračevanje ne bomo potrebovali, s čimer njegovo ceno zmanjšamo za približno polovico. Izognemo se lahko tudi kuhinjski napi, za katero večina investitorjev, ki so zgradili pasivno hišo, ugotavlja, da je ne potrebujejo. Kontrolirano prezračevanje je glede hrupa neprimerljivo bolj prijazno kot kuhinjska napa, ob pravilnem načrtovanju pa jo lahko brez težav nadomesti.

Enostavna gradnja - najbolj varčne rešitve so enostavne rešitve. Zato se pri gradnji pasivnih oz. varčnih hiš želimo izogniti nekaterim elementom, naprimer balkonom, frčadam, kompleksni oblike hiše, neobičajnim oblikam zasteklitve, dimnikom, kaminom, itd. Poleg tega je hiša v absolutnem smislu varčnejša, če je manjša. Smernice gradnje pasivne hiše nas torej vodijo k enostavnim rešitvam, ki pa so cenejše.

Sevada se zgoraj navedenim omejitvam ni potrebno v celoti držati, dobro pa je vedeti, da nam to draži gradnjo in otežuje doseganje pasivnih standardov. Na primer gradnja balkonov je dražja, kot za manj varčno hišo, saj je potrebno prekiniti toplotne mostove.

 

Prednosti življenja v pasivni hiši

Odločitev za gradnjo pasivne hiše ne prinese samo nižje stroške ogrevanja, ampak prinaša tudi druge prednosti. Če jih naštejemo nekaj:

Okolje - Z odločitvijo za gradnjo pasivne hiše daste finančne prispevke za energetsko učinkovite projekte, ki se lahko potem uspešneje razvijajo naprej. Prav tako zmanjšujete izpuste CO2 ter drugih strupenih plinov. Poleg tega zmanjšujete tudi energestko odvisnost Slovenije od fosilnih goriv, s katerimi je potrebno krpati primanjkljaj energije. 

Nizki stroški ogrevanja - skupaj s cenovno ugodnim načinom ogrevanja (npr. toplotno črpalko), se tipični stroški ogrevanja hiše velikosti 130 m2 gibljejo v okolici 50 Eur. Pri ustrezni izbiri ogrevanja tudi ne potrebujemo dimnika, katerega čiščenje predstavlja precej visok letni strošek, lahko celo višji, kot je cena letnega ogrevanja.

Svež zrak - kontrolirano prezračevanje stalno dovaja velike količine svežega zraka, ki ob pravilni razporeditvi vpihovalnih in odvodnih šob doseže tudi bolj zatišne lege, zato zrak nikjer nikoli ni zatohel.  

Ni nevarnosti plesni - pasivna hiša nima toplotnim mostov, kjer bi zaradi nižje temperature površine lahko nastajala plesen. Včasih se plesen pojavi za omarami, saj te delujejo kot toplotna izolacija, zaradi česar je na zadnji strani omare temperatura precej nižja, to pa omogoča kondenzacijo vlage iz zraka. To še posebej velja pri vgradnih omarah, saj je omara zgoraj in spodaj zaprta, kar še otežuje gibanje zraka za omaro. Zaradi velike debeline izolacije pa se v pasivni hiši to ne more zgoditi, saj je izolacija, ki jo predstavlja omara, zanemarljiva, tako da je temperatura na zadnji strani največ kakšno stopinjo ali dve nižja, kar pa je premalo, da bi lahko vlaga iz zraka na površini kondenzirala.

Kvalitetna gradnja - ker morajo biti vsi detajli v pasivni hiši izvedeni kvalitetno, ji to podaljšuje življenjsko dobo, cena pa ji počasneje pada.

Enakomerna temperatura - zaradi velike debeline izolacije v hiši ni velikih nihanj temperature. Temperatura pri tleh in pod stropom je podobna, poleg tega pa tudi po izklopu ogrevanja ta v hiši le počasi pada.

Poletno hlajenje hiše - s prezračevanjem hiše v nočnem času in senčenjem steklenih površin lahko v pasivni hiši skozi celotno poletje vzdržujemo temperaturo pod 25°C brez klimatske naprave v večjem delu Slovenije. Če nam to ne zadošča, ali pa se nam zdi vlažnost zraka previsoka, si lahko omislimo klimatsko napravo. Pri tem bodo stroški hlajenja zaradi boljše izolacije podobno kot pri ogrevanju sorazmerno nižji. Ker bomo potrebovali manj hladilne moči, bo tudi toliko manj nadležnega pihanja, še bolj pomembno pa je to, da bomo imeli svež zrak kljub zaprtim oknom. Hišne klimatske naprave razen redkih izjem ne omogočajo prezračevanja, kar pa je večja pomanjkljivost tako ohlajenih prostorov, če se tam zadržujemo več časa, saj moramo imeti okna ves čas zaprta in je zrak precej slab. 

Hiša brez mrčesa - ker oken ni potrebno odpirati, lahko hišo vzdržujete povsem brez mrčesa, npr. nadležnih muh in komarjev.

Razpršitev finančnega tveganja - tudi, če se določena investicija povrne nekoliko kasneje, npr. v desetih letih ali celo kasneje, je investicija v pasivno hišo ter druge energetsko učinkovite rešitve finančno zelo varna naložba, ki vam bo v prihodnosti z veliko gotovostjo znižala stroške.

Varnost ter psihološki učinek - ker so stroški ogrevanja tako nizki, vas manj skrbi gibanje cen energentov. Tudi če pride do pomanjkanja energentov oz. večje podražitve ali pa boste zaradi kakršnega koli razloga, npr. izpada elektrike, morali shajati brez dodatnega ogrevanja, se bo temperatura v hiši spustila le za nekaj stopinj oz. ne bo drastično nižja. Enako v primeru popolnega izpada elektrike, pri čemer imajo tu prednost hiše z veliko akumulacije, kjer bo temperatura precej počasneje padala (npr. vsak dan le za stopinjo ali manj).

 

Iz česa graditi pasivno hišo?

Pasivno hišo oz. energijsko varčno hišo je možno graditi na več načinov, kot bolj lahko gradnjo, ali pa masivno, pri čemer ima vsak način gradnje svoje prednosti in slabosti. Edina zahteva, ki mora biti obvezno izpolnjena, pa je, da gradbeni materiali omogočajo popolnoma zrakotesno gradnjo.

Seveda je z določenimi sistemi pasivno hišo lažje zgraditi ter ima ta daljšo življenjsko dobo, spet drugi pa so ekološko manj oporečni. Pasivne hiše se pri različnih sistemih gradnje obnašajo nekoliko drugače. Težji materiali, kot so beton in opeka, zagotavljajo večjo toplotno stabilnost hiše in s tem tudi nekoliko večjo varčnost, če smo v hiši stalno naseljeni. Lažje gradnje, npr. lesena skeletna, pa so bistveno bolj primerne, če hišo uporabljamo le občasno, npr. kot vikend, saj jo moramo ob obisku čim prej in s čim manj energije segreti na primerno temperaturo.

Kakšen sistem gradnje je za vas najprimernejši je odvisno tudi od tega, koliko se želite v gradnjo vključiti sami. Za samogradnjo, ko o gradnji ne veste veliko, so najbolj primerni sistemi z opažnimi zidaki ali gradnja iz porobetona, saj je gradnja precej enostavna. Opečna gradnja zahteva zelo dober nadzor, ki ga najbolje opravite sami, če se znate dovolj poglobiti. Če za to nimate časa, pa je za vas verjetno najprimernejši sistem lesene skeletne gradnje, kjer vam hišo ponavadi naredijo na ključ. Možno je najti že kar nekaj izkušenih izvajalcev, ki vam bodo pasivno hišo naredili zelo kvalitetno.

Podrobnejši opis prednosti in slabosti za posamezne sisteme gradnje pasivnih hiš

 

 

Vam je stran všeč? Delite jo s prijatelji:

 

...in sledite novostim na facebook strani:

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 28.avg.2014