Pogosta vprašanja v zvezi z varčno gradnjo


kWh oz. kilovatna ura je enota za energijo in ustreza eni uri delovanja z močjo 1000W. Navedimo nekaj primerov za lažjo predstavljivost:

  • odrasel človek za svoje delovanje potrebuje približno 2kWh dnevno, kar dobi preko hrane.
  • liter nafte je enakovreden približno 10 kWh.
  • za segretje vode, ki jo porabimo pri zmernem tuširanju, potrebujemo približno 1 kWh. 
  • Eno tono težak avto, ki ga dvignemo za 360 m, dobi 1 kWh potencialne energije.

U - toplotna prehodnost [W/m2K] je podatek o določenem materialu oz. konstrukciji, ki nam pove, koliko Wattov toplote prehaja skozi kvadratni meter površine pri temperaturni razliki 1°C oz. 1 Kelvin.

λ - lambda [W/mK] označuje podatek o toplotni prevodnosti materiala. 

EPS -ekspandiran polistiren, ki ga bolj poznamo pod komercialnim imenom stiropor. Poznamo različne trdote, pri čemer je trdota označena s številom na koncu, npr. EPS 50. Slednja pomeni, da če m2 obtežimo s 5 tonami, deformacija ne bo višja od 10%. Dostopen je tudi EPS do trdote EPS 200, ki je štirikrat trši. 

XPS - ekstrudiran polistiren, ki ga bolj poznamo pod komercialnim imenom stirodur. Od EPS se razlikuje po tem, da je večinoma trši, predvsem pa ne vpija vode, zato je primeren tudi za vgradnjo v zemljo, tudi pod nivo podtalnice. Dobimo XPS, ki zdrži ralične obremenitve, in sicer pri manj kot 10% deformaciji od 25 do 70 ton in več na m2.

Primarna energija - največkrat v povezavi z električno energijo, pridobljeno iz primarne energije, ki je sekundarna energija. Gre za to, da je večina elektrike proizvedena tako, da se pokuri 2.5 kWh npr. premoga za vsako 1 kWh elektrike. Tako moramo vsako 1 kWh elektrike pomnožiti z 2.5, da dobimo količino porabljene primarne energije.

Pasivna hiša je definirana kot hiša, ki za ogrevanje letno porabi do 15 kWh. Zaželjenih je še nekaj drugih karakteristik, ki so točneje opisane tukaj.

Ali gradnja pasivne hiše predstavlja izziv? Bolj kot izziv je gradnja vsaj tako varčne hiše iz stroškovnega vidika po mojem mnenju edina racionalna gradnja. Razen v ekstremnih pogojih, npr. na Kredarici, je v današnjem času doseganje pasivnih standardov enostavno, saj je dostopnega dovolj znanja, materialov in orodij, ki vam olajšajo gradnjo.

Plus energijska hiša je hiša, ki se ji doda toliko sončnih celic, da na leto proizvede več energije, kot jo porabi. Navadno zadostuje nekaj 10 m2 sončnih celic. Tehnološko nobena umetnost, saj ni zahteve niti po pasivnem standardu,  vendar lep vzgled!

Nič energijska hiša - podobno kot plus energijska hiša, le da ima malo manj sončnih celic, zato proizvede približno toliko energije, kot jo tudi porabi.

Skoraj nič energijska hiša (Nearly zero-energy house) - hiša med malo manj kot skoraj nič energijsko hišo in skoraj skoraj nič energijsko hišo. Gre za novo ime za zelo varčne hiše, pod katerim se tržijo nove hiše. Izraz je zaenkrat zelo slabo definiran, zato o sami varčnosti hiše iz izraza ne izvemo veliko, saj gre lahko za bolj ali manj varčno hišo od pasivne hiše. Cilj novega poimenovanja je verjetno postavitev različnih tehnologij gradnje hiš, ki na račun raznih ukrepov, kot so energijsko varčna gradnja, uporaba varčnih svetil, uporaba varčnih električnih aparatov, uporaba sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk itd..., v svoji življenkjski dobi porabijo čim manj energije.

Hiša z ničnim ogrevanjem je hiša, ki ne potrebuje dodatnega ogrevanja. Kot samostojna enostanovanjska hiša predstavlja izjemen izziv v podnebju, kakršnega ima npr. ljubljanska kotlina. 

Ali kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo po hiši enakomerno razporedi toploto? Ne, prezračevanje ima skoraj zanemarljiv vpliv na razporeditev toplote, saj je prenos toplote velikostnega reda nekaj 10W, če je temperaturna razlika med toplejšim in hladnejšim delom hiše npr. 2°C. Iz tega razloga imamo tudi v pasivni hiši lahko razmeroma velike temperaturne razlike v posameznih prostorih, npr. spalnici in kopalnici.

Poglejmo računski primer. Vzemimo, da je polovico hiše na temperaturi 19°, polovico pa na temperaturi 21°C. Poglejmo, koliko toplote prenašamo v hladnejši del hiše, če celotno hišo prezračujemo s pretokom 140 m3/h. V hladnejši del hiše torej dovajamo 70 m3/h. Temperatura dovedenega zraka je pri tem za 1°C večja, kot bi bila, če bi bila celotna hiša na nižji temperaturi 19°C, saj se v rekuperatorju poleg zraka iz toplejšega dela hiše pridruži še zrak iz hladnejšega dela, ter se oba zmešata. Pretok zraka 70 m3/h pa pri temperaturni razliki 1°C v hišo vnaša toploto z močjo 25 W, kar pa je manj, kot če v hladnejšem delu hiše pustimo prižgan prenosni računalnik.

Ali ogrevanje hiše s kontroliranim prezračevanjem (toplim zrakom) še bolj osuši zrak v hiši? Ne, to nikakor ne drži. To napačno mnenje je zelo razširjeno. Kar hišo izsuši, je količina izmenjanega zraka, za to pa je pri pasivnih hišah krivo kontrolirano prezračevanje, ki zrak navadno izmenjuje bolj intenzivno, kot bi ga sami. Koliko ga pri tem dogrejemo pa je povsem nepomembno, saj v zraku še vedno ostane enaka količina vlage. Takoj, ko se ta vroč zrak vpiha v prostor, ki ga ogrevamo, se shladi na sobno temperaturo in njegova relativna vlaga se ponovno dvigne. Koliko vlage se iz hiše odvaja, pa si lahko preprosto izračunate. Seveda je poleg količine izmenjanega zraka pomembna tudi temperatura zraka v hiši. Pri višji notranji temperaturi namreč relativna vlaga zraku pade in s tem je zrak bolj suh.

Ali je v pasivni hiši nekoliko hladneje? Ne, temperatura je takšna, kot to želite, s to razliko, da vaše želje zelo malo vplivajo na debelino vaše denarnice. Iz hiše si lahko dobesedno naredite finsko savno, pa bodo stroški ogrevanja še vedno dva do trikrat nižji kot pri 30 let stari hiši. Obstaja pa nevarnost, da si ogrevanje poddimenzijonirate. To se je v preteklosti posebej rado dogajalo pri toplozračnem ogrevanju, ki ima svoje pasti. Vsi detajli v pasivni hiši morajo biti izvedeni natančno, če želimo, da hiša porabi toliko, kot smo načrtovali. Vsaka površnost se relativno precej pozna pri toplotnih izgubah. Iz tega razloga priporočam, da si ogrevanje raje nekoliko predimenzijonirate, še bolj pomembno pa, da ste zelo skrbni pri gradnji oz. nadzoru.

Ali je v pasivni hiši tudi poleti prijetno hladno? Po mojih izkušnjah imajo pasivne hiše več težav s poletnim pregrevanjem kot zimskim ogrevanjem. Narejene so namreč tako, da ko enkrat pride toplota notri, gre težko ven. Po drugi strani pa lahko v pasivni hiši tudi poleti vzdržujem prijetno klimo. Narediti moramo dve stvari. Najpomembnejše je, da z zunanjimi senčili dosledno senčimo vsa okna, kjer lahko sončna svetloba direktno pride v hišo. Najbolj problematična so okna na vzhod in zahod, saj je sonce takrat nizko in v hišo pada skoraj pod pravim kotom. Drug ukrep pa je nočno prezračevanje skozi okna, s čimer ponoči nekoliko ohladimo hišo. Na tak način se da temperaturo ohraniti nekje pod 25°C. Zavedati se je potrebno, da s kontroliranim prezračevanjem ne moremo zamenjati dovolj velike količine zraka, da bi bilo hlajenje učinkovito. Hiter izračun izgub prezračevanja oz. odvajanja toplote si lahko naredite tukaj. Če želimo temperaturo stalno nižjo od 23°C, pa bomo v bolj vročih predelih Slovenije potrebovali nekakšen aktiven klimatski sistem. Prednost pasivne hiše je ta, da bomo za hlajenje porabili zelo malo energije.

Ali pasivna hiša nujno potrebuje kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo? Vsaka varčna hiša potrebuje kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo, da je bivanje v njej udobno. Varčna hiša mora biti namreč nujno zgrajena tako, da se zrak v njej ne more sam izmenjevati čez netesna mesta. Topel zrak je namreč lažji od mrzlega, zato pozimi sili čez streho ven. Zrak v takšni, zatesnjeni hiši pa se presentljivo hitro onesnaži in postane neudoben za bivanje iz stališča vonja, vlage, strupenih hlapov iz pohištva ter gradbenih materialov in plina CO2, ki ga izdihujemo. Večja kot je hiša, manj je ta problem izrazit, saj je več zraka, vendar pa je večja hiša tudi manj varčna. O varčnosti kontroliranega prezračevanja pa si lahko več preberete tukaj.

Ali v pasivni hiši lahko odpiramo okna? Lahko, paziti je potrebno le na komarje. Drugače pa je tako, da v vsaki hiši z odpiranjem oken pozimi mečemo stran toploto. V hiši s kontroliranim prezračevanjem je zrak vedno čist in te potrebe enostavno nimamo. Če pa jo kdo še vedno čuti, naj pri tem nima nobenih zadržkov.

Ali lahko pasivno hišo ogrevamo neposredno z elektriko? Ker se da elektriko uporabiti veliko koristneje, kot samo za ogrevanje (npr. za poganjanje toplotne črpalke), se to odsvetuje in se ne spodbuja (npr. pri subvencijah). Vendar pa zelo varčna hiša porabi pod 100 eur elektrike na leto za ogrevanje ter pri srednji zmernosti še 300 eur za sanitarno vodo, letno za oboje približno 3500 kWh oz. približno 400 Eur elektrike (glede na sedanje cene elektrike - 0.12 Eur/ kWh). Investicija v kompleksnejši sistem ogrevanja, npr. s toplotno črpalko, ki zniža stroške ogrevanja na tretjino ali celo četrtino, pa zelo hitro doseže 10000 Eur in več. Brez subvencije tak sistem ekonomsko ne moremo upravičiti, tudi če so stroški ogrevanja dvakrat ali trikrat višji. Investicija je lahko v nekaterih primerih smiselna iz ekološkega vidika, vendar pa moramo imeti v mislih, da če enak začetni znesek, torej 10000 Eur investiramo v sončne celice, ki proizvajajo elektriko, lahko v večjem delu Slovenije letno proizvedemo približno 5000 kWh elektrike, kar je več, kot porabimo letno skupaj za ogrevanje hiše in sanitarne vode. Stvar je iz ekološkega vidika kompleksnejša, saj velja energija iz sončnih celic za nekvalitetno, saj ni vedno na razpolago. Kakor koli, zaključimo lahko, da se najbolj varčnih hišam investicija v kompleksnejši ogrevalni sistem, ki stane npr. 10000 Eur in več, vsaj finančno večinoma ne splača.

Dvo, tro ali štirislojna zasteklitev? Manj kot je stekel, manj je lahko celotna zasteklitev izolativna in s tem celotno okno, s tem pa je manj primerno za pasivno hišo. Takšno razmišljanje je rahlo pomankljivo, čeprav boste redko slišali drugače. Okno ima iz stališča varčnosti dve nalogi. Toploto mora zadržati v notranjosti hiše, po drugi strani pa mora v hišo spustiti čim več svetlobe in s tem tudi energije, ki ogreva hišo. Večslojna okna pa imajo to pomanjkljivost, da v notranjost spustijo precej manj energije kot manj slojna. Okna, obrnjena na jug, v zimskem času v večjem delu Slovenije v notranjost spustijo več energije, kot jo čez njih pobegne iz hiše. Dvoslojna okna so lahko tako iz energetskega stališča v nekaterih primerih celo primernejša. Nekaj več o tem pa tukaj.

Fazni zamik izolacije nam pove, s kakšnim zamikom bo notranja površina gradbene konstrukcije dosegla maksimum glede na temperaturo zunanjega zraka. Če je npr. najvišja zunanja temperatura ob štirih popoldne, in je fazni zamik 6 ur, bo na notranji površini konstrukcije najvišja temperatura dosežena ob desetih zvečer, ravno ko se bomo odpravljali spat. Če fazni zamik večji, npr. idealnih 12 ur, pa se bo to zgodilo ob štirih ponoči, ko je zunaj najhladneje. Več o pomenu faznega zamika pa tukaj.

Večje debeline izolacije imajo smisel le, če je hiša v celoti dobro izolirana. To je pogosto razširjeno mnenje, vendar je v njem le malo resnice. Vzemimo primer izolacije zidov. Čez zidove se izgublja določena energija, ki jo moramo nadomeščati z ogrevanjem. Če torej te izgube zmanjšamo, bo tako potrebno proporcionalno manj ogrevanja in s tem manj denarja. Kako izračunati optimalno debelino izolacije, da se nam bo investicija povrnila, si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Izračun optimalne debeline izolacije

Kar vnaša zmedo pa je naslednje. Če ogrevanje hiše letno stane npr. 3000 Eur, čez zidove pa se izgublja 1000 Eur, lahko z izolacijo zidov ne glede na debelino izolacije prihranimo maksimalno 1000 Eur, saj se ostala toplota izgublja drugje.

Se pa pri zelo varčnih, dobro izoliranih hišah zaradi zelo majhnih skupnih izgub res pojavijo določeni posredni pozitivni vplivi, ki dodatno zmanjšujejo stroške. Namreč, uporabimo lahko šibkejše ogrevalne naprave, potrebujemo manj ogrevalnih teles in manj prostora za hranjenje energentov, potrebna temperatura medija, s katerim ogrevamo, je nižja ter lahko zato uporabimo bolj varčne načine ogrevanja, manj je možnosti za plesen, katere sanacija je draga. Poleg tega ne smemo pozabiti na višjo stopnjo udobja, saj prihaja do manjših temperaturnih razlik in s tem do manj nadležnega pihanja, manj pa je tudi potrebno skrbeti za ogrevanje, če to namesto nas ne dela avtomatika.

Ali je cenejši električni tok za okolje manj obremenjujoč? Res je, saj s koriščenjem elektrike v cenejši tarifi povečujemo izkoristek njene izrabe. Del električne energije je namreč potrebno zagotavljati s pomočjo termoelektrarn. Te pa imajo to slabost, da jim ne moremo hitro zmanjšati moči, zato elektriko proizvajajo enako intenzivno tako podnevi kot ponoči in med vikendi, ko so potrebe po elektriki precej manjše. Ponoči in med vikendi imamo torej presežek elektrike, ki jo je potrebno nekako shraniti, ali pa zavreči. V ta namen se uporabljajo npr. prečrpovalne elektrarne, ki, ko pride do presežkov elektrike, vodo črpajo na višji nivo, kasneje pa to shranjeno potencialno energijo vode spet spremenijo v elektriko. Na žalost pa to črpanje ni idealno, zato pride do izgub. Da bi jih zmanjšali, elektro-podjetja s približno 1/3 nižjo ceno stimulirajo porabo električne energije v času, ko je poraba elektrike manjša. Trenutno je to od 22.00 zvečer do 6.00 zjutraj ob delavnikih ter ves dan ob vikendih. Če torej elektriko porabljamo ob nižji tarifi, zmanjšujemo potrebo po shranjevanju odvečne energije in seveda tudi izgube, povezane s tem. V nasprotnem primeru, ko elektriko porabljamo ob višji tarifi, pa povečujemo že tako visoko potrebno razpoložljivo moč ter ustvarjamo potrebo po bodisi novih in močnejših termoelektrarnah, ali pa novih prečrpovalnih elektrarnah.

Ali se bo cena elektrike v prihodnje podražila?

Tega v resnici ni mogoče predvideti, lahko samo uganemo.

Sam ne verjamem, da se lahko bistveno podraži (več kot znaša vsakoletna inflacija), če se do sedaj ni. Razlog za to je, da se elektrika iz npr. sončnih elektrarn zelo hitro ceni in bo po mojem mnenju v prihodnosti padla pod trenutno ceno elektrike.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 21.avg.2014