Svetloba ter sončni dobitki od poletja do zime

Naša hiša ima razmeroma malo steklenih površin. Na 84 m2 bivalne površine imamo brez štetja okenskih okvirjev le 8 m2 steklenih površin. Kljub temu so razporejene tako, da jih ima bivalni prostor velik 24 m2  kar 5.3 m2, zato je ta precej svetel. Ostale steklene površine so v spalnicah. V kopalnicah, hodnikih in vetrolovu nimamo steklenih površin. Kopalnico se, vsaj pri nas, redko uporablja v času dnevne svetlobe. Poleg tega je mansardna, tako da bi v poštev prišlo samo strešno okno. Strešna okna imajo svoje probleme, posebej pa so neučinkovita, ko jih pozimi prekrije sneg. Zadnji razlog pa je, da mi je v kopalnicah topla umetna svetloba bolj všeč.

Lahko rečem, da več svetlobe v hiši ne pogrešam, bivalni prostor pa je celo zelo svetel. Mogoče tudi zato, ker imamo bele stene, svetlo pohištvo ter svetel parket. Spomladi in poleti ter tudi del jeseni večino oken senčimo in nam najbolj prav pride okno proti severozahodu, pa še tega je potrebno zvečer senčiti. Temu oknu sem se pred začetkom gradnje zaradi toplotnih izgub želel odreči, pa sem se na srečo odločil nasprotno. Moj nasvet vsem bodočim graditeljem je, naj se v pasivni hiši ne odrekajo oknom proti severu, še posebej če imajo tja lep razgled.

Večji del zime (90%) je pri nas megla, zato prav dosti sončnih dobitkov ni. Hecno je, da tudi ko sonce kdaj popoldne posije, smo ravno pri kosilu in nas moti, zato ga senčimo. 

Skratka, več steklenih površin ne pogrešamo, posebej to velja za površine, ki so obrnjene proti jugu. Zavedati se je potrebno, da je vse površine, skozi katere pozimi prihajajo sončni dobitki in so takrat dobrodošle, potrebno večji del leta senčiti, pri čemer pa je pogled skozi njih pri tem oviran zaradi senčenja. Poleg tega steklene površine zmanjšujejo možnosti za postavitev notranje opreme, kar pride do izraza v manjših hišah. Pri nas bi si bistveno povečanje steklenih površin ravno zaradi postavitve opreme težko zamislili.

Da izračun zimskih sončnih dobitkov zdrži, je potrebno paziti, da z nasaditvijo dreves ali postavitvijo drugih ovir ne onemogočimo prehod direktni sončni svetlobi v hišo. Prav tako mora biti hiša pri veliki količini steklenih površin sposobna dovolj hitro sprejeti sončno energijo, saj so v nasprotnem primeru v hiši lahko prevelika temperaturna nihanja, npr. 25°C popoldne po sončnem dnevu ter 19°C zjutraj pred soncem. Dovolj hitro sprejemanje sončne energije pa je pri veliki površini osončenih steklenih površin težko zagotoviti še pri masivnih gradnjah.

Graditelji se naj zaradi naštetih razlogov ne ozirajo preveč na morebitne toplotne dobitke steklenih površin, pač pa raje na zadostno svetlobo v bivalnih prostorih, razgled ter postavitev notranje opreme, poleg tega pa naj razmišljajo tudi, koliko svetlobe in koliko razgleda bo poleti, ko bo potrebno večino steklenih površin senčiti. Čeprav v določenih primerih in na določenih lokacijah steklene površine na jug olajšajo izvedbo pasivnih hiš, pa te od tega niso eksistenčno odvisne.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 17.feb.2015

Nazaj na prejšno stran

Komentarji, vprašanja

Leave a Reply



(Your email will not be publicly displayed.)


Captcha Code

Click the image to see another captcha.