Možnosti in debelina izolacije za pasivne hiše

S povečevanjem debeline izolacije zmanjšujemo toplotne izgube hiše. Zelo je razširjeno mnenje, nekaj v smislu, da ima povečevanje izolacije pri določeni debelini zanemarljiv vpliv. Ker je zadnji stavek zelo netočen oz. nedefiniran in ker si veliko ljudi napačno razlaga vpliv povečevanja izolacije, naj podam bolj točno definicijo vpliva, ki si jo boste lažje pravilnejše razlagali: Če podvojimo debelino izolacije, razpolovimo toplotne izgube! Stroškovno optimalno debelino izolacije pa si lahko izračunate tukaj.

Izolacija zidov

Ker zidovi navadno predstavljajo največ zunanjih površin, debelina izolacije na njih močno vpliva na varčnost hiše. Pri samostojnih pasivnih hišah, naj izolativnost zidov ne odstopa veliko od 0.1W/m2K, kar je enakovredno približno 40cm EPS 50 (lahek, bel stiropor) ali 32 cm sivega, grafitnega EPS-a. Skupna debelina zidov tako pri masivni gradnji hitro preseže 50 cm, ter je tudi pri ostalih vrstah gradnje vsaj 45 cm, kar moramo vzeti v obzir pri načrtovanju velikosti in postavitvi oken, ki jih želimo pomakniti čimbolj proti zunanjosti. Naj omenim še, da opeka, les in porobeton samostojno niso primerni za izolacijo zidov, saj je njihova izolativnost tipično vsaj 4-5 krat nižja od resničnih izolacijskih materialov, kot so EPS, kamena volna, steklena volna, celulozni kosmiči, ...

Izolacija strehe

Streho izoliramo karseda debelo in če je le mogoče, naj bo debelina izolacije vsaj 50 cm. Topel zrak se namreč dviga gor, zato je tudi v pasivni hiši pod stropom kakšno stopinjo ali več topleje, s čimer pride tudi do večjih izgub čez streho. Izolacija je razmeroma poceni material, streho pa je večinoma zelo enostavno izdatno izolirati.

Sodobne strehe z mansardnimi bivalnimi prostori se danes vedno delajo z zračnim kanalom pod kritino debeline 5 cm ali več, ki nekoliko omili pregrevanje strehe poleti ter odvaja morebitno vlago, ki kondenzira, ko se temperature hitro spustijo. Nekateri priporočajo tudi drugi zračni kanal, ki se nahaja pod deskami oz. pod paroprepustno folijo, katerega namen je boljše odvajanje vlage, ki prehaja iz notranjosti. Problem tega kanala je, da prebija vetrno zaporo, zato izolacijo prepihuje, kar močno povečuje toplotne izgube - efekt puloverja brez vetrovke.

Nabiranje vlage pod deskami ali agepan ploščami pa je dejansko lahko problem pri sodobnih pasivnih hišah s kontroliranim prezračevanjem z možnostjo vračanja vlage. 100% zatesnjene hiše namreč do sedaj še nobenemu ni uspelo narediti. Če ne tesnijo, pa izračun difuzije vodne pare nima pomena, saj težko ocenimo, koliko zraka na določenem mestu prehaja. Glede na moje izkušnje je tudi najtežje tesniti ravno mansardo. Če kontrolirano prezračevanje prezračevanje ustvarja nekoliko nadtlaka ravno v prostorih, kjer imamo slabo tesnjeno, se bo topel vlažen zrak tu dvigal v izolacijo, se ohladil in tam kondenziral. Kot primer, če nam v izolacijo vsako uro prehaja 5 m3 zraka vlažnosti 50% in temperature 20°C, zrak pa se v izolaciji ohladi na 0°C, se v izolacijo vsak dan prenese 0.45 l vode.

Rešitev je maksimalno natančno tesnjenje, cilj pri testu tesnosti "blower door" pa naj ne bo 0.6 kratna izmenjava, ampak 0 kratna.

Izolacija proti tlom

Obstaja več načinov izolacije hiše proti tlom, kot je npr. z extrudiranim polistirenom (po domače stirodur) ali penjenim steklom, ki se ga namesti pod celotno osnovno ploščo in tako popolnoma prekine stik plošče oz. toplotne mostove s tlemi. Pri lesenih skeletnih montažnih hišah, ki imajo zaradi uporabe lesa kot nosilne konstrukcije, manjše toplotne mostove proti tlom, je bolj smotrno uporabiti izolacijo nad osnovno betonsko ploščo. Tipične debeline izolacije so takšne, da so nekje primerljive s 30 cm navadnega belega stiroporja.

Pri masivni gradnji pa obstaja še tretja možnost zmanjšanja toplotnih mostov, za katero boste v Sloveniji težko slišali, pri tem pa je večinoma cenejša in primernejša tudi iz energetskega stališča. Posebej je primerna za zidne konstrukcije, ki imajo delež izolacije tudi na notranji, topli strani, temelji pa na izolaciji temeljev po obodu.

Izolacija tal z EPS 100
Tla, izolirana s štirimi plastmi po 8 cm EPS 100. Pozabljene inštalacije so narejene kar v zgornjo plast EPS izolacije. Za elektriko s spajkalnikom, za glavno cev talnega gretja pa s fenom za odstranjevanje lakov (vročim zrakom).

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 6.avgust.2014

Return to previous page