Postavitev in načrtovanje pasivne hiše


Gradnja se začne z načrtovanjem. Ravno ta del gradnje pa vam bo prinesel največje prihranke časa, materiala in denarja. Obsega zbiranje znanja, določitvijo lastnih potreb in zmožnosti ter natančno načrtovanje poteka gradnje ter najmanjših malenkosti v hiši, kot je npr. postavitev vtičnic, televizije, postelj, omare za čevlje, prostora za dežnike, potovalke, router-jev, knjig, itd...

Lokacija

Pred začetkom načrtovanja pasivne hiše moramo vsaj približno poznati klimo lokacije, kjer bo stala. Upoštevati moramo tako temperature pozimi kot temperature poleti, poleg tega pa moramo imeti v mislih še sončno obsevanost kraja pozimi, upoštevajoč, da je sonce nižje kot poleti ter razne ovire kot so hribi in drevesa. Poleg tega pa je zelo pomembno, da na vetrovnih krajih posebno pozornost namenimo zrakotesnosti ter vetrni tesnosti, se pravi tako notranjega zrakotesnega ovoja kot zunanje vetrne zapore.

Zasnova

Nekateri so mnenja, da je v pasivnih hišah v vseh prostorih nujno enaka temperatura in da se tega ne da spremeniti. To verjetno izhaja iz tujine oz. Nemčije, kjer ogrevalni sistemi za pasivne hiše ter distribucija toplote večinoma temelji na toplozračnem ogrevanju, s katerim zelo težko reguliramo ogrevanje posameznih prostorov v hiši. S pravilnim načrtovanjem tako distribucije toplote ogrevalnega sistema kot postavitve prostorov v pasivni hiši pa v resnici lahko do določene mere vplivamo na temperaturo v posameznih prostorih. Tako lahko npr. v spalnicah, hodnikih in vetrolovu pozimi dosežemo par stopinj nižjo temperaturo, v kopalnici pa nekoliko višjo kot v bivalnih prostorih. Prostore, ki jih želimo imeti toplejše, pomaknemo na južno stran, kjer imamo navadno veliko steklenih površin, prostore, kjer imamo lahko nižjo temperaturo pa na robove in v kot hiše na severni strani, kjer imajo prostori veliko zunanjih sten. Najtoplejše prostore lahko pomaknemo v sredinski del hiše, kjer mejijo na minimalno število zunanjih sten, pri tem pa lahko v prostore namestimo določene porabnike, kot je npr. sanitarni bojler, ki s svojimi izgubami prostor dodatno ogrevajo. Na tak način omogočimo dodatne prihranke, še pomembneje pa dvignemo tudi udobje bivanja.

Prav tako je v primeru, če želimo po prostorih v hiši imeti različne temperature, smiselno z vrati prekiniti prehajanje zraka med nadstropji. Zgornje nadstropje zaradi strehe meji na več zunanjih površin in je zato navadno pozimi hladnejše. Če pretoka zraka med zgornjim in spodnjim nadstropjem ne prekinemo, se topel zrak dviga v zgornja nadstropja in jih pri tem ogreva. Ker so izgube v pasivni hiši majhne, pa to zadostuje za razmeroma enakomerno temperaturo po hiši.

Orientacija

Zelo ugodno je, če lahko daljšo stranico hiše, kjer imamo največ zasteklitve, obrnemo na jug, saj nam takšna postavitev hiše zaradi različnih vpadnih kotov sončnih žarkov omogoča največ sončnih dobitkov pozimi ter najlažje senčenje, npr. z napuščem, poleti. V nasprotju s splošnim mnenjem pa to ni nujno, če tega zaradi npr. lokacijske informacije ali drugih razlogov ne moremo ali ne želimo storiti. Dokaz je naša hiša, ki kljub drugačni postavitvi dosega izjemno nizko porabo (500-700 kWh toplote za ogrevanje hiše na leto).

Oblika

Osnovno pravilo je, da je oblika hiše takšna, da ima čim manj zunanjih površin glede na volumen (mišljeno je čim manj zunanjih površin proti zraku, tla pa so manj problematična). Idealna oblika bi bila potemtakem polovica krogle, kar pa je nepraktično in drago. Sledi kocka (kvadratna oblika), zaradi česar so med pasivnimi hišami moderne enokapnice. Naprej sledi kvader (pravokotna oblika), saj omogoča, da daljšo stranico hiše izpostavimo južnemu soncu in na tak način dosežemo možnost postavitve več steklenih površin na jug, zaradi česar je to najbolj pogosto uporabljena oblika. Lahko pa je tudi drugačna, ugodno je le, če je čim bolj enostavna in brez nepotrebnih prizidkov ter štrcljev, saj zaradi veliko zunanjih površin delujejo kot nekakšna hladilna rebra hiše.

Velikost hiše

Slovenci smo znani po tem, da gradimo hiše še za naše potomce, potem pa živimo sami precej preveliki hiši. Velikost hiše zelo vpliva na varčnost hiše, saj večja kot je hiša, več je zunanjih površin in s tem so tudi večje zimske toplotne izgube. Poleg tega so manjše hiše tudi cenejše in zahtevajo manj časa in stroškov za vzdrževanje. 

Večstanovanjske hiše

Pri večstanovanjskih hišah je doseganje pasivnega standarda precej enostavneje, še posebej to velja za stanovanjske bloke. Pasivni standard v takšnih hišah niti ni izziv. Izziv, ki ostane, je hiša z ničnim ogrevanjem oz. angl. "zero-heating house". Če bi večstanovanjski blok gradili z enakimi debelinami izolacije kot individualne pasivne hiše, tudi brez kontroliranega prezračevanja za ogrevanje nebi potrebovali več, kot določa pasivni standard (če se vam zdi pretirano, vas vabim, da si ogledate naslednji prispevek). Pri uporabi kontroliranega prezračevanja bi bilo potrebno zaradi notranjih in sončnih dobitkov stanovanja celo leto le hladiti, s čimer bi imeli zero-heating hišo.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 5.sep.2014

Nazaj na prejšno stran