Vhodna vrata


 

Vhodna vrata veljajo za enega najšibkejših členov pasivne hiše, tako iz stališča zrakotesnosti kot toplotne prevodnosti. Danes je na trgu možno dobiti več tipov vhodnih vrat, ki so ustrezna za energijsko zelo varčne objekte. Predvsem morajo biti vrata dobro izolativna in morajo tudi dobro tesniti. Zadnja lastnost lahko na energijsko bilanco pasivnih hiš vpliva še celo bolj kot sama izolativnost oz. toplotna prehodnost vrat.

Vhodna vrata za pasivne in nizko-energijske hiše so lahko lesena, kombinacija lesa in aluminija, aluminijasta ali plastična. Kjer je cena ključnega pomena, so najbolj ugodna klasična balkonska vrata s plastičnim ali nekoliko dražjim lesenim okvirjem, nizkim pragom, ojačanim okovjem ter ključavnico na kljuki. Energijsko se ta vrata zelo dobro obnašajo, saj zaradi velike steklene površine - gre pravzaprav za okno, prinašajo tudi določen delež sončnh dobitkov. Podobno kot stavbno pohištvo lahko zelo dobro tesnijo. Zelo ugodna so tudi popolnoma plastična vrata. Tudi ta večinoma zelo dobro tesnijo.

V zadnjem času so se na trgu pojavila tudi aluminijasta vrata s karbonskimi vlakni, ki ojačajo aluminij, poleg tega pa zmanjšujejo njegovo toplotno prevodnost. Ta vrata dosegajo izjemno nizko toplotno prevodnost do U=0.54 W//m2K. Izdeluje pa jih npr. slovensko podjetje Pirnar.

 

Aluminjasta vhodna vrata Pirnar za pasivne hiše
Aluminijasta visoko-izolativna vhodna vrata Pirnar, izdelana za pasivne hiše. Opazite lahko, da so okvirji vrat popolnoma prekriti z izolacijo, kar zmanjšuje toplotni most čez okvir vrat.

Toplotni most, ki ga predstavljajo vhodna vrata, lahko nekoliko omilimo, če si omislimo vetrolov, ki je neogrevan. V tem primeru je v vetrolovu nekoliko nižja temperatura, s tem pa precej zmanjšamo tudi toplotni most, ki ga predstavljajo vrata. Ugodno je, če je vetrolov tudi toplotno izoliran od ostalega dela objekta, vendar pa ne preveč, saj bi se s prenizko temperaturo vlaga v vetrolovu preveč dvignila, pri tem pa bi lahko prišlo do kondenzacije na hladnih stenah ter vratih. Za ločitev vetrolova od ostalih bivalnih prostorov hiše je idealna npr. stena iz plinobetona debeline 20-25 cm, ki nudi ravno dovolj toplotne zaščite ali pa suho-montažna stena, ki je napolnjena z izolacijo. Prav tako z vetrolovom zmanjšamo tudi izmenjavo zraka pri odpiranju vrat, s čimer zmanjšamo tudi toplotne izgube zaradi nekontrolirane izmenjave zraka.

   

Zadnjič dopolnjeno: 16.mar.2015

Return to previous page