Gradnja podkonstrukcije za izolacijo strehe


 

Navadno imamo dva tipa streh, in sicer betonske ter klasične. Na tem mestu naj takoj povem, da bi se ob ponovni gradnji odločil za betonsko mansardo, saj s tem zelo enostavno dosežemo zrakotesnost. Tesnjenje klasične mansarde je po mojih izkušnjah ena od težjih nalog tesnjenja pri pasivni hiši. Poleg tega betonska mansarda omogoča tudi zelo dobro akumulacijo energije in praktično nično nihanje temperature  med nočjo in dnevom, tako med poletnimi kot zimskimi meseci. Je pa projektiranje strehe in izolacije nad betonsko ploščo nekoliko zahtevnejše, da ne pride do točkovnih ter pasovnih toplotnih mostov na mestih, kjer sidramo streho. No, mi imamo klasično mansardo, ki je pred začetkom del izgledala takole.

Ostrešje
Klasično ostrešje. Na zgornjo stran špirovcev pridejo še agepan plošče, ki predstavljajo sekundarno kritino, iz vidika gradnje pasivne hiše pa predvsem zagotavljajo vetrno tesnost.

Pri pasivni hiši ni dovolj, da izolacijo položimo med špirovci, zato moramo pod špirovci zgraditi nekakšno podkonstrukcijo, ki omogoča namestitev dodatne izolacije. Danes je klasika, da se podkonstrukcija, ki omogoča skoraj poljubno debelino dodatne izolacije, naredi s pomočjo suhomontažnih pocinkanih profilov. Slabost tega načina je predvsem to, da nima inštalacijskega kanala. Skratka, pod profili pride folija oz. parna zapora, nato pa gips plošče. Vsi električni kabli ter druge inštalacije, npr. za luči ter prezračevanje, tako prebijajo parno zaporo. Prav tako preboje predstavljajo škatle za vgradne luči. Tesnjenje prebojev parne zapore pa je zoprno opravilo, ki zahteva veliko natančnosti in časa in je velikokrat glavni vir netesnih mest.

Tako sem sam gradnjo podkonstrukcije zakompliciral in nekoliko podražil. Najprej sem naredil leseno podkonstrukcijo.

Izdelava lesene podkonstrukcije v mansardi 1
Ravnino podkonstrukcije dosežemo tako, da si napnemo vrv.

Na ta način lahko pripravite podkonstrukcijo za poljubno debelino izolacije.

Debelina izolacije strehe
Tole plus 10 cm je debelina izolacije na najšibkejšem delu strehe.

Na spodnji sliki lahko opazite, in to je pomembno ne glede na vrsto podkonstrukcije, da je špranja nad legami zatesnjena. Sam sem si pomagal z ostanki stiroporja, pri manjših špranjah pa boste to najlažje naredili s pomočjo purpena. Skratka, vse špranje proti zunanjosti, morajo biti pri pasivni gradnji zatesnjene, saj moramo zagotoviti vetrno tesnost ter onemogočiti prepihavanje izolacije. Kdo vas bo želel prepričati, da je nekatere špranje potrebno pustiti, da se izolacija suši, vendar pa pri pasivnih hišah to rešujemo z dobro izvedeno parno zaporo. Dobre pasivne gradnje ni brez dobre vetrne tesnosti. Prav tako je to pomembno pri vpihavanju celulozne izolacije, saj ta v nasprotnem primeru pri vseh špranjah beži ven iz hiše.

Končan prvi del podkonstrukcije je izgledal takole.

Izdelava lesene podkonstrukcije v pasivni hiši
Leseni morali, ki jih vidite, so velikosti 5×8 cm.

Drugi del takole.

Lesena podkonstrukcija v mansardi pasivne hiše 3
Da razmak med morali ni prevelik, smo pravokotno na prve morale vijačili manjše morale velikosti 5×4 cm v razmaku približno 40 cm.

Gradnja takšne podkonstrukcije je vsaj pri tako enostavni strehi izjemno enostavna in za gradnjo v lastni režiji praktično ne potrebujete nobenega predznanja. Tretji del, zapiranje z OSB ploščami.

Zapiranje mansarde z OSB ploščami.
Pri zapiranju z OSB ploščami boste potrebovali pomoč prijateljev.

Če povečate spodnjo sliko, boste opazili tanko modro črto, ki poteka čez vijake. Črta služi temu, da z vijaki, s katerimi pritrdimo OSB plošče na podkonstrukcijo, zadanemo podkonstrukcijo. Najlažje jo naredimo s posebno vrvico oz. "frcom", ki jo napnemo ob ploščo, nekoliko privzdignemo ter spustimo, da zadane ob ploščo ter pusti sled. Na sliki se vidi tudi zbrušen zid ob robu OSB plošč, tako da sem lahko stik OSB plošč in zida bolje tesnil z lepilnim trakom.

frc in zbrušeni robovi
Tanka modra črta, narejena s "frcom" in 10 cm zbrušenih zidov ob robu OSB plošč.

Končen izgled zaprte mansarde z OSB ploščami, kar pa predstavlja šele polovico dela. OSB plošče bodo predstavljale zrakotesno ravnino. Več o tesnjenju pa nekoliko kasneje.

Z OSB ploščami zaprta mansarda.
Cevi, ki gledata iz stropa, sta namenjeni sončnim kolektorjem. Gre za preboja, ki pa naj bi jih bilo skupno čim manj.

Kot lahko vidite na spodnji sliki, je nad OSB ploščami pohodno. Celulozno izolacijo smo lahko nasipali kar iz tega, zgornjega prostora. Tako tudi ni bilo potrebno narediti kup lukenj, skozi katere se vstavlja cev za vpihovanje celulozne izolacije. Takšne luknje je potrebno na koncu tudi tesniti in predstavljajo  mesta, kjer pri tesnjenju lahko naredimo napako.

Prostor nad OSB ploščami.
Nad OSB ploščami. Prostor smo kasneje popolnoma napolnili z izolacijo. Vidi se tudi koščke XPS izolacije (tisto zeleno), ki so mi ostali pri izoliranju temeljev in sem jih takole uporabil, da niso šli v smeti (Prekinitev toplotnega mostu špirovec-zid).

Potek cevi za sončne kolektorje v izolaciji. Toplotne izgube na povezovalnih ceveh iz sončnih kolektorjev do solarnega zalogovnika so minimizirane, saj bodo cevi popolnoma oblite z izolacijo. Vidi se tudi tesnjenje prebojev skozi OSB plošče.

cevi za sončne kolektorje v izolaciji
Cevi za sončne kolektorje so obkrožene z vsaj 20 cm izolacije.

Ko so bile OSB plošče nameščene, je bilo že skoraj pripravljeno za vpihovanje celulozne izolacije. Da bodo OSB plošče lahko zagotavljale parno zaporo ter zrakotesno ravnino, je potrebno stike med ploščami le še skrbno polepiti. Ta del je kritičen in mu je potrebno nameniti največ časa ter skrbnosti. Sam sem se pri tem maksimalno potrudil, vendar mi doseganje popolne zrakotesnosti ravno na tem mestu ni v celoti uspelo. Opazil sem tudi, da na OSB plošče lepilni trak ne prime zelo dobro (npr. tako kot na folijo) in sčasoma nekoliko popusti, zato mislim, da to ni najprimernejši način za zagotavljanje dolgoročne popolne zrakotesnosti. Je pa prednost tega načina pred folijo to, da obremenitve zaradi tlačnih razlik prevzamejo OSB plošče, zelo malo pa sam lepilni trak, tako kot se to zgodi pri foliji, kjer je potrebno biti na to zelo pozoren, da trakov in folije ne potrga in odlepi.

Lepljenje stikov med OSB ploščami
Polepljeni stiki med OSB ploščami zagotavljajo zrakotesno ravnino. Ob stenah stiki še niso povsod polepljeni.

Tako je bila pripravljena odprtina tik pred vpihovanjem celulozne izolacije. Izolacijo smo vpihovali tako, da je nekdo zlezel skozi odprtino v podstrešje ter tam prosto nasuval izolacijo.

Odprtina za vpihovanje izolacije
Odprtina za vpihovanje izolacije.

Za izolacijo strehe smo potrebovali približno 2 toni izolacije.

Celulozna izolacija v vrecah
Celulozna izolacija v vrečah.

Izolacijo iz vreč stroj najprej zmelje, nato pa jo s pomočjo ventilatorjev po cevi vpiha, kamor želimo. 2 toni izolacije smo tako vgradili v nekaj urah.

Stroj za vpihovanje izolacije
Stroj za vpihovanje izolacije.

Posamezne prekate smo potem napolnili z izolacijo. Od tu naprej so slike nekoliko slabše, saj se pri vpihovanju izolacije v zrak sprosti precej prahu.

Vpihovanje celulozne izolacije
Cev za vpihovanje izolacije.

Prostor nad ploščami smo v celoti napolnili z izolacijo, tako da jo je na najdebelejšem delu kakšen meter in pol. Tako sem nekoliko zmanjšal toplotne izgube tudi čez notranje dele zidov, ki bi drugače segali nad izolacijo, izolirani pa so le s 6 cm izolacije ter bi tako predstavljali toplotni most. Ta toplotni most je pri masivni gradnji zelo podoben tistemu, ki ga predstavlja balkon, saj tudi izolativnost opeke, sploh v vertikalni smeri, ni dosti boljša od izolativnosti betona. Se pa pri izoliranju streh na njega večinoma pozabi. Ker je polnjenje celotne špice strehe z izolacijo potrata, je bolje, če ta toplotni most zmanjšate tako, da na vse zidove v hladnem podstrešju iz notranje strani nalepite debelo plast stiroporja oz. EPS-a (npr. 30 ali 40 cm). No, če namesto paro-prepustne folije in desk uporabljate agepan plošče, je potrebno po navodili proizvjalcev izolacijo v vsakem primeru vgraditi do stika s ploščami, čeprav takrat tega še nisem vedel.

Ko sem kepo celulozne izolacije vrgel v močan ogenj, je ta presenetljivo počasi zoglenela in razpadla. Sama izolacija pa ni gorela, kljub temu, da je osnova časopisni papir.

Celulozna izolacija
Nasuvanje celulozne izolacije.

Ko je bil zgornji prostor že skoraj v celoti zapolnjen z izolacijo, smo odprtino v zgornji del zaprli. Nato smo zvrtali luknjo za cev ter s cevjo napolnili še ta zadnji del. Na sliki se vidi močno polepljen del, kjer smo zvrtali luknjo za cev. Izoliranje mansarde s celulozno izolacijo je bilo končano. 

Dokončno zaprtje mansarde
Dokončno zaprtje mansarde.

Čeprav so OSB plošče s polepljenimi stiki že same po sebi predstavljale parno oviro in zrakotesno ravnino, sem se odločil, da pod njimi napnem še PE folijo (ne PVC, ki ni primerna za parno zaporo), ki predstavlja parno zaporo in drugo zrakotesno ravnino. To je zelo netipično, zato bom podal nekaj razmišljanj in opažanj, ki so me vodile k temu.

Tesnjenje v dveh ravninah ne zagotavlja boljšega tesnjenja, zagotavlja pa več možnosti za boljše tesnjenje. Namreč če lepilni trakovi med stiki OSB plošč popustijo, bo tesnila še folija. Obratno, če se folija zaradi tlačnih razlik potrga, bo mogoče tesnila še zrakotesna ravnina, ki jo zagotavljajo OSB plošče. Oboje seveda ne sme odpovedati.

Air-stop lepilni trak se na OSB ploče zalepi precej slabše, kot na PE-folijo. Opazil sem, da je po nekaj mesecih na OSB ploščah nekoliko popustil. To sem slišal tudi od drugih, zato se bojim, da ta način tesnjenja ni najboljši in tudi ne trajen. Slabost tesnjenja s folijami pa je, da že pri zelo majhnih tlačnih razlikah zaradi velike površine na folije delujejo zelo velike sile, ki lahko folijo na določenih mestih potrgajo. Pri 50 Pa tlačne razlike na folijo deluje sila 5 kg/m2. Iz tega razloga jih je potrebno vgraditi tako, da se zaradi tlačnih razlik ne morejo potrgati. Da boste na varni strani, mora folija zdržati vsaj pritisk oz. težo 1 cm vode na celotni površini folije. Lahko si predstavljate, da mora biti folija precej dobro pritrjena ali pa ujeta med dve trše plasti, da se ne potrga. Problem so lahko kakšni zračni žepi, kjer se lahko folija svobodno razteguje in na koncu strga. Vse zračne žepe zato skrbno napolnite in natlačite z izolacijo, da boste foliji onemogočili premikanje.

Parna zapora je primernejša kot parna ovira, saj popolnoma onemogoča vstop vodni pari v izolacijo. Zgodbe o dihanju hiše pri uporabi parnih ovir so neumnost in niso vredne komentarja. Vlago v pasivni hiši uravnavamo zgolj s prezračevanjem, večinoma pa imamo problem s presuhim zrakom, saj je kontrolirano prezračevanje bolj intenzivno. V primeru, da uporabljate rekuperacijsko kocko, ki vrača tudi vlago, je lahko vlaga v hiši tudi pozimi nekoliko višja (50% in več), vendar vam v tem primeru priporočam, da dvignete nivo prezračevanja do te mere, da bo vlaga dovolj padla (to enako dobro deluje tudi v megli, če so nizke temperature, seveda pa ne velja za poletni čas, ko je ravno obratno). Tako si boste zagotovili še bolj svež zrak. Nekatere parne ovire omogočajo prehod vlage iz izolacije v hišo. S tem bi lahko mogoče nekoliko omilili problem presuhega zraka. Sprašujem pa se, če lahko na ta način v hišo prehaja več litrov vode na dan, saj se manj pri vlažnosti zraka ne bo poznalo. Prav tako se sprašujem, če se na ta način nebi prenesle tudi določene strupene snovi, ki bi se raztopile v vodi, ki prehaja iz izolacije v notranjost hiše. In seveda se bo za takšno vlaženje porabilo veliko toplotne energije, ravno tako, kot bi se, če bi vlažili na drug način (rože, vlažilci, tuširanje). Kakor koli pa so parne ovire večinoma iz zelo kvalitetnega materiala, ki je zelo odporen in se težko strga. Zato je z njimi precej lahko delati in lahko na ta račun tudi nekoliko bolje in lažje zatesnimo konstrukcijo. PE folija v debelini 0.1 mm se je meni zdela preveč tanka in se veliko hitreje strga kot parne ovire, zato bi sam kot parno zaporo priporočal ali debelejšo PE folijo - 0.2 mm, ali pa armirano ALU folijo, ki je prav tako bolj odporna.

PE folija - parna zapora
PE folija - parna zapora

Napenjanje PE folije pod OSB ploščami se je izkazalo za precej težje opravilo, kot sem si predstavljal, zato folija ni vgrajena idealno, brez gub. Vse gube pa pri tesnjenju delajo zelo velike probleme, saj jih je zelo težko oz. skoraj nemogoče tesniti. Še največ možnosti imate s kakšno tesnilno maso.

Pod PE-folijo je prišla še podkonstrukcija za gips plošče debeline približno 5 cm na poševnem delu ter 15 cm na ravnem delu. Ta prostor je predstavljal inštalacijski kanal za elektro cevi, prezračevalne cevi ter vgradne lučke. Ves prostor je napolnjen s stekleno volno, ki nekoliko izboljšuje požarno varnost, še pomembneje pa skrbi zato, da razbremeni napenjanje folije zaradi morebitnih tlačnih razlik, saj zapolnjuje zračne žepe, kjer se folija lahko giblje/napenja ter tako strga.

Podkonstrukcija za gips
Podkonstrukcija za gips.

Da se vgradne lučke lahko hladijo, jih ne smemo vgraditi v izolacijo. Vgradimo jih v škatle, v katerih imajo lučke okrog dovolj zraka za hlajenje. Sam sem zato uporabil kar kovinske pasje posode. Na sliki je poleg dveh posod vidna tudi komora za prezračevanje, ki sem jo na koncu porezal v višini gips plošč. 

Inštalacijski kanal.
Škatle za vgradne lučke (posoda za pasjo hrano) ter vpihovalne komore za prezračevanje.

Test zrakotesnosti smo delali dvakrat, in sicer pred ometi ter dve leti po vselitvi. Med prvim testom sem lahko opazoval, da se folija med testom napne, kar pomeni, da OSB plošče kljub vsem polepljenim stikom gotovo ne tesnijo. Dodatno sem takrat naredil v folijo manjšo luknjo velikosti približno 2 cm. Folija se je še vedno napenjala, kljub temu, da je čez luknjo konkretno pihalo. Zaradi vseh gub folije sem prav tako mnenja, da tudi folija ne tesni popolnoma. Vprašanje, kaj tesni slabše, ugibam pa, da OSB plošče. Mislim, da je tesnjenje mansarde najšibkejši člen pri naši, sicer odlično tesnjeni hiši.

  

Zadnjič popravljeno: 24.6.2014

Nazaj na prejšno stran

Komentarji

Leave a Reply



(Your email will not be publicly displayed.)


Captcha Code

Click the image to see another captcha.