Montaža oken po RAL sistemu (praksa)


 

Razlogi za odločitev za RAL vgradnjo

Da bi bila vgradnja oken kar se da tesna, smo se tudi sami odločili za vgradnjo po sistemu RAL. Na žalost tudi certificirani sistemi ne morejo zagotoviti zrakotesnosti, če mojstri pri delu niso natančni in pri nas niso bili ter so izničili vse prednosti RAL montaže. 

Kljub temu je bilo možno s pomočjo veliko dodatnega truda na koncu zagotoviti popolno tesnost oz. pri testu zrakotesnosti (blower-door test) ni bilo odkritih napak. S tem je hiša dokaz, da lahko okna dobro tesnijo tudi brez RAL montaže, saj gre pravzaprav za dobro prakso in ne edino pot. Kljub temu, da subvencije za pasivno hišo tega ne dovoljujejo, je pasivno hišo možno zgraditi brez vgradnje oken po certificiranem načinu RAL montaže.

Najtežje je najti dobre mojstre, ki razumejo pomen zrakotesnosti ter so pri RAL montaži dovolj skrbni. Najbolje je, da si prej ogledate njihovo delo, poleg tega pa je mogoče smiselno zahtevati daljšo garancijo na tesnjenje. Kljub garanciji pa bo dokazovanje napak zahtevno, saj so lahko vzroki za netesnost tudi drugje, zato je potrebno vse dobro slikovno dokumentirati. 

Če niste vezani na subvencijo, pri kateri je RAL montaža obvezna, ter želite cenovno ugodno rešitev, lahko za tesnost precej ceneje poskrbite sami s pomočjo kakšne tesnilne mase, ki je zelo elastična (npr. silikona) in se dobro prime tako na okno kot na špaleto, ali pa RAL montažo izvedete sami ter kupite le materijal. Postopek, ki sem ga sam uporabil pri tesnjenju vrat, je podrobneje opisan tukaj.

 

 

Potek vgradnje pri nas

Bolj kot same RAL smernice je pri montaži okna pomembna dobra predpriprava špalet, saj noben sistem okna ne more učinkovito zatesniti, če so špalete preveč grobo obdelane in neravne. Da bi lahko monterji čim bolje opravili svoje delo, je bilo tudi pri nas temu namenjene veliko pozornosti. Na spodnji sliki je vidna obdelana špaleta pred RAL vgradnjo. Špaleta iz EPS-a je bila najprej zbrušena, da je bila površina popolnoma ravna in pravih dimenzij, nato pa je bila na mestu, ki je bilo predvideno za vgradnjo okna, premazana z lepilom in armirno mrežico, da se je lahko RAL trak dobro prilepil na steno. Če boste špaleto obdelovali z gradbenim lepilom oz. kakšnim podobnim materijalom, bodite pozorni, da je sloj čim tanjši, par mm, in samo na mestu, kjer bo potekala vgradnja okna, saj ta del predstavlja toplotni most.

Obdelava špalete z lepilom in armirno mrežico pred RAL montažo.
Obdelava špalete z lepilom in armirno mrežico pred vgradnjo okna po sistemu RAL. Zgoraj je viden sloj lepila, ki je še svež.

Ko so mojstri prišli, so začeli zelo samozavestno. Sam sem sicer kar dobro vedel, kako mora izgledati končni izdelek, nekoliko manj pa o samem vrstnem redu izvedbe, zato se v njega nisem hotel vmešavati oz. se pravzaprav sploh nisem znal. Ker je bilo mojstrov kar nekaj, so se stvari hitro dogajale in pri tem nisem opazil, da je nastalo precej napak. Ena večjih napak je vidna na spodnji sliki.

Napake ral vgradnje oken
Na sliki se vidi, da je trak prekratek, da bi ga spodaj lahko zalepili na površino.

Vidi se, da je RAL trak prekratek in ga ni možno prilepiti na podlago. Zrak lahko tako nemoteno uhaja mimo. Okna ni bilo mogoče več vzeti ven, ker je bil fiksiran s purpenom. Takšne napake po sistemu RAL ni možno več popraviti. Edini način bi bil, da bi se okno vzelo ven, nato očistilo špaleto ostankov purpena in okno ponovno vgradilo. Je pa v to monterje težko prepričati, poleg tega pa lahko pri tem naredijo več škode kot koristi, če poškodujejo lepo obdelano špaleto.

Šest oken sem zatem tesnil precej več časa, kot so ga porabili monterji, da so jih vgradili. Za tesnjenje sem uporabljal enak lepilni trak kot za lepljenje parnih ovir in zapor, posebno tesnilno maso, ki so mi jo pustili monterji in silikon.

Druga napaka, ki so jo naredili na več mestih, pa je montaža RAL traku v kotih špalete. Tam RAL trak ne sme potekati tesno ob oknu, saj ga je potem nemogoče zalepiti v kot, ampak mora tvoriti nekakšno pentljo, ki je prikazana na spodnji sliki, čeprav nekoliko slabo vidna. Pentlja mora biti ravno prav velika in zelo skrbno narejena. Trak sem moral prerezati, da sem ga lahko zalepil na špaleto, s čimer pa sem izničil njegovo funkcijo.

Prikaz pentlje pri RAL montaži okna
Prikaz pravilnega poteka RAL traku v obliki pentlje na vogalu okna.

Pri tesnjenju oken masivnih hiš se pojavi še en detajl, ki se ga v tistih časih, vsaj moji monterji niso zavedali. Okna je potrebno pritrditi v nosilno konstrukcijo, poleg tega pa jih želimo montirati čim bolj na zunanjo stran stene, saj ima tak način vgradnje kar nekaj prednosti (manjši toplotni most, večje notranje police, več svetlobe ter več sončnih dobitkov). Ker pa je nosilna konstrukcija pri masivni gradnji pasivne hiše obdana z debelim slojem izolacije, je potrebno okna montirati s pomočjo konzol, ki jih privijačimo v nosilno konstrukcijo, te pa držijo okno nekoliko bolj proti zunanjosti. Pri tem moram povedati, da je bil GVT takrat ena redkih firm, ki ni komplicirala pri vgradnji na zunanjo stran zidu, kar je pri sistemu opažnih zidakov zelo enostavna naloga, saj okno stoji na izolaciji in ne na konzolah, kar je zaradi velike teže okna lahko problem, prav tako pa lahko RAL trak prilepimo kar na izolacijo, če je lepo zglajena. 

Kot se iz slike vidi, pa RAL trak, ki ga prilepimo čez konzolo, na tem mestu ne bo zagotavljal zrakotesnosti. Če ne drugje, bo zrak prehajal na drugi strani konzole, kjer je ta pritisnjena ob zid, kar predstavlja netesen stik.

Problem vgradnje oken s pomočjo konzol po sistemu RAL
Pri vgradnji oken s pomočjo konzol zrakotesnosti ne moremo zagotoviti samo z uporabo RAL traku. Na sliki se vidi kovinska konzola (omogoča montažo okna v izolacijski sloj), ki preprečuje zrakotesno namestitev traku.

Za tesnjenje tega dela sem prav tako uporabljal posebno tesnilno maso.

Sistem, ki so ga uporabili pri meni, ima še eno pomanjkljivost. Trak je potrebno po celem obodu nalepiti na okno. Ko s trakom pridemo naokrog, ga je potrebno združiti z začetnim delom. Vendar pa ju ne moremo združiti zrakotesno, saj RAL trak večinoma nima lepila po celotni površini. Na mestu, kjer ni lepila, ostane špranja oz. netesno mesto, ki se mu s tem sistemom tesnenja ne moremo izogniti. Seveda ga lahko tesnimo naknadno, npr. s tesnilno maso, vendar pa je ta del potencialno kritičen. V primeru, da je trak dovolj dolg, da pride v enem kosu okrog okna, imamo samo eno takšno kritično mesto. Vsako podaljševanje traku pa pomeni več kritičnih mest.

Največja napaka, ki so jo uspeli narediti, pa je bila ta, da so zunanji trak enostavno pozabili nalepiti, preden so okno montirali. Tudi to sem opazil šele kasneje. Ker sem imel namen okvir okna pokriti z izolacijo, sem se sprijaznil s tem, da bom trak nalepil na vidno stran okvirja, ter ga potem prekril z izolacijo. Kasneje sem večino tega traku potrgal, saj izolacije zaradi debeline traku nisem mogel pritisniti do okvirja. Sedaj mi je žal le denarja, ki ga nisem zahteval nazaj za ta del montaže (300 Eur za 6 oken). Zunanji trak namreč nima druge vloge kot zagotavljanje vetrne tesnosti ter zaščito pred dežjem. Ker pa to opravlja že izolacija, potegnjena čez okvir, tega traku pravzaprav ne potrebujem. Spodaj je prikazana še ena slika, kjer se vidi zunanji del oken po vgradnji.

Zunanja stran okna
Zunanja stran okna. Če podrobno pogledate, lahko opazite da na zunanji strani ni RAL traku.

Večino napak (premalo širok RAL trak, prerezan trak) sem popravljal s tesnilnim trakom za lepljenje parnih ovir. Luknje in špranje sem mašil s tesnilno maso ter na nekaterih mestih tudi s silikonom. Vse stike trakov s špaleto, sem potem prekril z gradbenim lepilom in mrežico, s čimer sem onemogočil, da bi se trak kasneje odlepil od podlage.

Če se po vgradnji oken na zunanji strani vidi purpen, ga zaščitite, saj ga sonce hitro uničuje. To najlažje storite z ALU lepilnim trakom, ki ga uporabljajo za lepljenje ALU parnih zapor, saj ta trak popolnoma odbija uničujoče sončne UV žarke. Trak morate pred izdelavo fasade seveda odstraniti, ker je parno-zaporen.

Napak pri vgradnji oken s testom zrakotesnosti nismo našli. Test smo delali kar tri leta po vgradnji oken, ko je hiša prestala že kar nekaj temperaturnih sprememb in s tem raztezkov ter skrčkov materialov.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 17.feb.2014

Nazaj na prejšno stran

Komentarji, vprašanja

Leave a Reply



(Your email will not be publicly displayed.)


Captcha Code

Click the image to see another captcha.