Kakšna je optimalna debelina izolacije?

Namen tega prispevka je predvsem pregnati strah pred večjimi debelinami izolacije ter pokazati smiselnost vgradnje večjih debelin iz finančnega vidika. S podobno tematiko se ukvarja članek, ki ga najdete tukaj.

Optimalna debelina izolacije je predvsem odvisna od cene energenta oz. ogrevanja, ter od začetne investicije. Poleg tega pa je zelo pomembno tudi, koliko časa nam bo dodatna izolacija služila. Če bomo namreč hišo naslednje leto podrli, se težko karkoli splača. Zato bomo izračunali skupne stroške investicije ter toplotnih izgub za dva različno draga načina ogrevanja ter za dve življenjski dobi izolacije, in sicer 30 let, npr. v primeru obnove starejše hiše, ter 70 let, v primeru novogradnje. Pri tem naj bo začetna konstrukcija 30 cm navadne opeke z U=2 W/m2K.

Ceno ogrevanja bomo podali v Eur/kWh:

0.04 Eur/ kWh (drva - 90% izkoristek peči)

0.1 Eur/ kWh (kurilno olje - 90% izkoristek peči)

 

Približno trenutno, ažurirano ceno kWh za različne energente si lahko ogledate na tej strani.

 

Ceno investicije pa predpostavimo kot 20 Eur fiksnih stroškov ter 1 Eur za vsak dodaten cm izolacije. Ceno investicije smo razporedili (normirali) čez celotno predvideno življenjsko dobo, tako smo dobili letni strošek investicije.

Izolacija naj bo ekvivalentna grafitnemu (sivemu) stiroporju, ki ima toplotno prehodnost enako 0.032 W/mK. Ostale predpostavke ter njihova razlaga pa sledi za grafom spodaj.

 

Graf podaja skupne stroške investicije ter izgub v Eur za 1 m2 zidu na leto.

Prikaz odvisnosti stroškov investicije in toplotnih izgub od debeline izolacije
Prikaz odvisnosti stroškov investicije in toplotnih izgub od debeline izolacije. Optimalna debelina izolacije je na mestu, kjer ima določen graf minimalno vrednost.

Za drugačne parametre in predpostavke si lakho optimalno debelino izolacije enostavno izračunate sami s programom. Priložen je tudi program v Excelu, s pomočjo katerega je izrisan zgornji graf.

 

 

Optimalna debelina izolacije - na mestih, kjer imajo določeni grafi minimum:

PREDPOSTAVKE OPTIMALNA DEBELINA
Cenejši način ogrev.(npr. drva) ter novogradnja (predvidena življen. doba 70 let) 25 cm
Cenejši način ogrev. (npr. drva) ter obnova (predvidena življen. doba 30 let) 16 cm
Dražji način ogrev. (npr. kurilno olje) ter novogradnja (predvidena življen. doba 70 let) 41 cm
Dražji način ogrev. (npr. kurilno olje) ter obnova (predvidena življen. doba 30 let)

26 cm

 

Iz grafov je razvidno, da bomo pri izbiri debeline izolacije večje od optimuma skupno vrgli stran precej manj denarja, kot pri debelinah manjših od optimuma. Graf skupnih stroškov investicije in pokrivanja toplotnih izgub se namreč, potem ko doseže minimum, zelo počasi dviga, pred tem pa precej bolj strmo pade. Iz tega razloga priporočam, da se vgradi čim večja debelina izolacije, ki še omogoča vgradnjo brez večjih težav in s tem višjih stroškov vgradnje na cm izolacije. Vedno je smiselno zidove obleči z vsaj 20 cm izolacije.

Izolacije strehe je ponavadi cenovno precej bolj ugodna, pri čemer nas cm izolacije večinoma stane približno 0.6 Eur. V tem primeru je smiselno vgraditi precej večje debeline, npr. vsaj 40 cm, pa vse do 60 in več cm. 


Ostale predpostavke

Prva predpostavka je, da se cena energentov ne bo spreminjala. Če bi se cena energentov dvignila, bi se optimum pomaknil proti večjim debelinam.

Zelo pomembna je tudi predpostavka o ceni investicije v izolacijo ter rast cene investicije glede na rast debeline, kjer smo predpostavili, da za vsak dodaten cm izolacije cena zraste za 1 Eur/m2. Višja kot je investicija, manjša je optimalna debelina.

Pri izračunu je upoštevana zahtevana donosnost investicije 0%, kar je na nek način upravičeno, saj gre za izjemno varno naložbo (za varne 10 letne nemške obveznice je npr. donosnost med krizo padla na 1%). Tveganje pri vgradnji izolacije je, da se nam hiša prej podre ali zgori, ali pa cena energije močno pade. Pri tem se moramo zavedati, da bodo posledice precej hujše, če se cena energije močno dvigne. Investicijo je zato potrebno primerjati s primerljivo tveganimi in marsikateri finančni produkt, ki mogoče predstavlja višji donos, predstavlja večje tveganje. 

Upoštevan temperaturni primanjkljaj v ogrevalni sezoni je 3000°C. Temperaturni primanjkljaj Ljubljanske kotline je npr. 3300°C. Vendar pa, bolj kot je objekt varčen, krajša je dejanska kurilna sezona in s tem je manjši tudi dejanski temperaturni primanjkljaj. Pri izračunu skrajševanje ogrevalne sezone ni upoštevano, saj je zelo odvisno od celotne varčnosti hiše in ne samo toplotnih izgub skozi npr. zidove. Za zelo varčne oz. pasivne hiše se na grobo giblje med 2000 in 3000°C namesto 3300°C. 

Pri vgradnji ekstremnih debelin izolacije, npr. 35 ali celo 50 cm bi bilo poleg drugih problemov verjetno takšno izolacijo tudi zahtevneje vgraditi (npr. zahtevnejše lepljenje in sidranje), zato predvidena cena vgradnje verjetno ni realna. Služi bolj kot demonstracija.

 

 

Drugi pomembni vidiki, ki jih je potrebno upoštevati?

Seveda je potrebno pri izbiri optimalne debeline izolacije upoštevati še druge vidike.

POZITIVNI:

  • Izolacija ne pomaga samo pri zmanjšanju zimskih izgub, ampak zmanjšuje tudi poletno pregrevanje. Tako imamo manj stroškov s klimatiziranjem, kar se še posebej pozna, če učinkovito senčimo steklene površine (v nasprotnem primeru so sončni dobitki gotovo glavni problem pregrevanja).
  • Če za gradnjo ne potrebujemo kredita, nam izolacija predstavlja zelo varno naložbo, zaradi česar je lahko donosnost zelo nizka.
  • Investicija v večje debeline izolacije nam daje dolgoročno varnost, saj razprši tveganost naših investicij. Zato ima tudi dober psihološki učinek.

NEGATIVNI:

  • Najpomembnejša je še sprejemljiva debelina sten. Zelo debele stene namreč okna optično pomanjšajo ter z njih naredijo grajske line. Predvsem to velja za manjša okna, manj pa za večja. Okna naj bodo vgrajena čim bolj v izolacijo, saj na ta način omogočimo, da v notranjost prodre več svetlobe.
  • Debele stene nam vzamejo nekaj kvadratov prostora. 
  • Potrebujemo tudi večjo streho in imamo s tem lahko višje stroške.
  • Višji so tudi stroški polic.
  • Višja začetna investicija, ki v primeru, da za gradnjo potrebujemo kredit, zmanjšuje varnost naložbe, posebej, če imamo na hišo hipoteko.
  • Namesto v izolacijo bi lahko investirali v druge, bolj donosne finančne produkte. Pri tem se večkrat izkaže, da nas večina ne zna najti teh bolj donosnih načinov investiranja, oz. ti pri večji donosnosti predstavljajo nesorazmerno večje tveganje.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 31.okt.2014

Nazaj na prejšno stran

Komentarji

Leave a Reply



(Your email will not be publicly displayed.)


Captcha Code

Click the image to see another captcha.