Letni temperaturni primanjkljaj v kurilni sezoni

Nekaj izmerjenih temperaturnih primanjkljajev v času kurilne sezone si za posamezne kraje lahko ogledate na naslednji povezavi:

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/tprim_kurse_net7.pdf

Mesečne temperaturne primanjkljaje za posamezne kraje oz. merilne postaje od leta 1961 naprej pa si lahko ogledate na naslednji način. Najprej poiščite številko merilne postaje na tej povezavi:

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/cooling-heating-degree-days.txt

Nato pa v spodnji povezavi spremenite številko v željeno številko postaje:

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/cooling-heating-degree-days_192.txt

 

Letni temperaturni primanjkljaj je seštevek vseh dnevnih temperaturnih primanjkljajev (dnevnih razlik temperature) v letu dni. Dnevni temperaturni primanjkljaj pa je razlika med povprečno notranjo temperaturo, navadno se vzame 20°C, ter povprečno zunanjo temperaturo na določen dan. 

Podatek o temperaturnem primanjkljaju za določen kraj je zelo priročen podatek, saj ko želimo izračunati toplotne izgube na določen dan, to storimo enostavno tako, da dnevni temperaturni primanjkljaj pomnožimo s 24 ur, skupno toplotno prehodnostjo U ter površino. Podobno lahko izračunamo temperaturni primanjkljaj za določeno obdobje ali celotno leto.

Navadno nas zanima letni temperaturni primanjkljaj samo v kurilni sezoni. Način določitve kurilne sezone je danes, posebej pri obravnavi pasivnih hiš, zastarela. Dolžina kurilne sezone je namreč odvisna od varčnosti hiše. Definirajmo jo raje kot obdobje, ko moramo hišo ogrevati. Bolj kot je hiša varčna, krajše je to obdobje, saj hišo že njeni notranji in sončni dobitki ogrevajo dovolj, da ne potrebuje dodatnega ogrevanja. Kako torej določiti temperaturni primanjkljaj v kurilni sezoni? Približno, brez upoštevanja akumulacije hiše, moramo glede na predvidene notranje in sončne dobitke ter izračunano skupno toplotno prehodnostjo vseh elementov hiše najprej izračunati, pri kateri povprečni zunanji temperaturi je potrebno hišo začeti ogrevati, potem pa sešteti vse dnevne temperaturne primanjkljaje v letu, ko je povprečna zunanja temperatura nižja od predvidene.

Če bo vaša notranja temperatura odstopala od 20°C, lahko temperaturni primanjkljaj v kurilni sezoni čez palec prilagodite tako, da za vsako stopinjo več, prištejete 150°C, za vsako stopinjo manj, pa odštejete 150°C. Če tako letni temperaturni primanjkljaj znaša 3000°C, vi pa boste imeli v hiši v povprečju 22°C,  popravite temperaturni primanjkljaj na 3300°C. Pri tem poskusite oceniti povprečno temperaturo v celotni hiši, in ne v najtoplejšem bivalnem prostoru.

Pri računanju ogrevalnih potreb pasivne hiše lahko naredite precejšnjo napako, če podanega temperaturnega primanjkljaja za kurilno sezono ne prilagodite oz. popravite. s tem je precej dela, če to počnemo ročno, poleg tega pa morate imeti na razpolago povprečne dnevne temperature za celotno obdobje kurilne sezone. Če čez palec ocenite, da je za pasivno hišo temperaturni primanjkljaj približno 65% podanega (izračunanega iz izmerjenih podatkov s standardnimi metodami), boste verjetno dobili točnejši rezultat. 

 

 

 

Return to previous page