Ogrevanje naše hiše

V ogrevalni sezoni 2014/2015 smo ogrevanje hiše preklopili na ogrevanje s toplotno črpalko, ki omogoča tudi aktivno hlajenje v poletnem času. Več o tem si lahko preberete tej strani.

 

Prve tri ogrevalne sezone smo hišo ogrevali kar z manjšim oljnim radiatorčkom. Večinoma je bil v času nočnega toka v glavnem prostoru, ki je v pritličju, vklopljen le en 2 kW radiator s polovično močjo oz. 1200 W. V času, ko nočne temperature padejo pod -12, v smo v otroški spalnici proti jutru vklopili še manjši 600W radiator, vendar le za 2 do 3 ure. Vso ogrevanje tako poteka v času cenejšega toka.

Električni oljni radiator
Naše ogrevalne naprave. Večji ima maksimalno moč 2 kW, vendar ga nikoli ne uporabljamo na več kot 1.2 kW. Manjšega, 600W, pa uporabljamo v otroški sobi le ko ponoči temperatura pade blizu -15, največ približno tri ure na noč.

    

Sezona 2012-2013

To zimo, ki je bila izjemno dolga ter na Ljubljanskem barju skoraj v celoti meglena, smo čez celotno sezono za ogrevanje hiše porabili 733 kWh, kar nas je stalo približno 75 Eur.

Ker ogrevanje pasivne hiše v precejšnjem delu zavisi tudi od notranjih dobitkov, ki se delijo na toploto, ki jo oddajajo prebivalci (takrat dva odrasla in en otrok) ter toploto, ki jo oddajajo električne naprave, je potrebno navesti še skupno porabljeno elektriko. Natančni podatki so zabeleženi od 8.12.2012 do 19.2.2013, ko je bila poraba celotne elektrike 1674 kWh. Od tega smo porabili 419.8 kWh za ogrevanje sanitarne vode ter 73 kWh za poganjanje kompresorja čistilne naprave, ki je nameščen zunaj izolacijskega ovoja hiše. Tako se je hiša v tem obdobju ogrevala s 1181.2 kWh elektrike oz. povprečno s 16 kWh dnevno. Pri tem smo za gospodinjstvo porabili 591.2 kWh ter za dodatno ogrevanje še 590 kWh.

Notranja temperatura je bila samodejno merjena vsake pol ure v osrednji veži hiše. V glavnem prostoru ter kopalnici je temperatura navadno 1-2 stopinji višja, v spalnicah pa ravno toliko nižja. V predprostoru pa se temperatura lahko spusti tudi 5 stopinj nižje. Zunanja temperatura je bila merjena za vstopno rešetko zunanjega zraka, torej pri stalnem prepihu, podobno kot notranja, samodejno vsake pol ure. Izmerjena zunanja temperatura je navadno 2-3 stopinji višja kot prikazana temperatura v avtomobilih ter v vremenski postaji, zato imam namen merjene temperature v prihodnje preveriti z referenčnim termometrom. Hišo smo ogrevali od 14.11.2012 do 24.2.2013. Spodnja tabela prikazuje povprečne mesečne izmerjene notranje in zunanje temperature.

MESEC NOTRANJA T. ZUNANJA T.
November 21.8°C* 8.6°C*
December 21.8°C 0.6°C
Januar 21.7°C 1.5°C
Februar 21.5°C 1.0°C
Marec 19.7°C 3.2°C

*Povprečna temperatura v novembru je izračunana na podlagi zadnjih 22 dni meseca.

   

Sezona 2013-2014

V tej sezoni nas ogrevanje ni stalo nič. Našega električnega oljnega radiatorčka nismo dali niti iz omare. Razlogi za to so mila zima, nov družinski član (sedaj smo štirje) ter za kakšno stopinjo nižja povprečna temperatura v hiši. Spodnji graf prikazuje gibanje notranje temperature, zunanje temperature ter temperature tal pod talno izolacijo. Na zadnjo bodite pozorni, kako visoka je ter kako počasi pada. Razlog za to je dobra izolacije temeljev po obodu do globine dveh metrov. Vertikalni toplotni mostovi pri naši hiši zaradi obveznega pilotiranja na barju niso prekinjeni, vendar lahko hitro opazite, da je zaradi majhne temperaturne razlike toplotni most minimalen. Pravzaprav je občasno na določenih mestih celo negativen, o tem pa kdaj drugič. Prikazana notranja in zunanja temperatura predstavljata povprečno dnevno temperaturo, izračunano iz meritev, ki se samodejno izvajajo vsake pol ure. Še en graf nižje je prikazana poraba elektrike, tako da lahko primerjate gibanje notranjih temperatur v odvisnosti od porabe elektrike.

 

Gibanje temperatur v zimski sezoni 2013-2014
Gibanje temperatur v zimski sezoni 2013-2014.
Poraba elektrike v zimski sezoni
Poraba elektrike v zimski sezoni 2013-2014. Najpomembnejši je zelen graf, saj gre za elektriko, porabljeno znotraj toplotnega ovoja, ki se je večinoma pretvorila v toploto za ogrevanje hiše.

Od skupne porabe elektrike sem odštel porabo elektrike za segrevanje sanitarne vode ter 1 kWh / dan, ki jo potrebuje kompresor čistilne naprave, ki je zunaj toplotnega ovoja. Zelen graf tako predstavlja rezultirajočo porabo elektrike, porabljene znotraj toplotnega ovoja hiše, ki se pretvarja v toplotno energijo za segrevanje hiše. Porabo elektrike sem odčitaval vsake toliko časa, zato sem od enega do drugega odčitka izračunal povprečno porabo.

Zanimivo je, da notranja temperatura le malo niha v odvisnosti od zunanje temperature, medtem ko je poraba elektrike znotraj toplotnega ovoja dokaj konstantna. Pozna se tudi nižja poraba elektrike za segrevanje sanitarne vode na koncu zimske sezone, ko posije že nekaj več sonca in se voda lahko ogreva tudi s sončnimi kolektorji.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 17.feb.2015

Nazaj na prejšno stran

Komentarji, vprašanja

Leave a Reply



(Your email will not be publicly displayed.)


Captcha Code

Click the image to see another captcha.