Izkušnje s prezračevanjem

Kot najbolj pozitivno izkušnjo bi sam izpostavil kontrolirano prezračevanje in z njem povezan svež zrak.

V starejših hišah prezračevanja niso potrebovali, saj so se hiše dobro naravno prezračevale predvsem skozi netesna lesena okna. Danes pa mnogi večkrat opazimo, da postane zrak v določenih prostorih, kjer se nekdo zadržuje dlje časa, hitro zelo slab in zatohel. Pri uporabi kontroliranega prezračevanja zatohlega zraka praktično več ne opazimo

Če na osebo prezračujemo  vsaj nekje 20 m3/h (priporočila so vsaj 30 m3/h), je zrak vedno razmeroma svež. Tukaj je potrebno upoštevati, da posamezne sobe včasih prezračujemo slabše, sploh če se v njih naenkrat zadržuje večje število ljudi. Npr. če spalnico, kjer spita dve osebi, prezračujemo s 30 m3/h, je to le 15 m3/h na osebo. Pri tako nizki stopnji prezračevanja je mogoče zaznati, da je kvaliteta zraka že nekoliko nižja, kot bi želeli. Vseeno pa to ni primerljivo z neprazračevanimi prostori, kar sem doživel v mladosti, ko sem spal v manjšem kabinetu v bloku, kjer smo zamenjali zvita lesena okna za plastična. Tudi pozimi je bilo potrebno imeti čez noč obvezno odprto okno.

Pri stopnji prezračevanja 25 m3/h na osebo v spalnicah sam slabšega zraka ne zaznam več.

Posebej dobro se je prezračevanje izkazalo na straniščih, kjer neprijetne vonjave izginejo v roku nekaj minut in jih praktično nikoli ne zaznaš. V manjšem stranišču (4 m3) je to še bolj izrazito, saj se zrak zaradi majhnega volumna izmenja hitreje, vsaj 10 krat na uro. Tudi v večji kopalnici (20 m3) ni s tem nobenih problemov.

Problem pri straniščih in kopalnicah, ki jih nameravamo zračiti z odpiranjem okna, je ta, da ko odpremo okno, da bi stranišče prezračili, zatem običajno stranišče zapustimo, kasneje pa okno pozabimo zapreti. Sam sem se, ko sem živel v prejšnji hiši, to spomnil šele takrat, ko sem stranišče ponovno potreboval in je bil celoten prostor močno podhlajen.

Nekoliko slabše izkušnje smo imeli z vonjavami iz kuhinje. Vonjave po kuhanju se pri stopnji prezračevanja 40 m3/h zgubijo šele po nekaj urah (pri tem imam v mislih predvsem kuhanje jedi, ki imajo močnejše vonjave). Odkar smo pretoke v kuhinji nekoliko povečasi, in sicer približno na 70-90 m3/h, tega problema praktično več ni. Bodočim graditeljem zato predlagam, naj ne glede na velikost hiše, prezračevalne cevi iz kuhinje dimenzionirajo za maksimalne pretoke vsaj 90 m3/h ali še raje 120 m3/h.  

Problem bi prav tako lahko omilili, če bi uporabljali kuhinjsko napo. Najprimernejša rešitev za zelo varčne hiše je napa z notranjim kroženjem ter ogljenim filtrom. Pri nas imamo, tudi zaradi glasnosti, napo bolj za okras in ta še vedno ne vsebuje potrebnega ogljenega filtra, ki bi nase vezal vonjave. Podobo ugotavljajo tudi kolegi, ki živijo v pasivnih hišah, da nape ne uporabljajo, saj medtem, ko je prisilno prezračevanje neslišno, je praktično vsaka napa preglasna in zato nudi precej manjšo stopnjo udobja v primerjavi z nekoliko predimenzioniranim kontroliranim prezračevanjem v kuhinji.

 

Meritve onesnaženosti zraka oz. meritve koncentracije CO2 si lahko ogledate tukaj.

 

Kaj bi spremenil?

V začetku smo imeli problem z glasnostjo prezračevanja pri večjih izmenjavah zraka. Po montaži dodatnega metra dušilne cevi pri vpihu svežega zraka v hišo, pa se je glasnost precej znižala, tako da je sedaj možno prezračevati popolnoma neslišno s približno 140 m3/h, kar popolnoma zadošča v nočnem času, medtem ko čez dan večinoma prezračujemo 190 m3/h. Maksimalno prezračevanje imamo nastavljeno na 245 m3/h, kar je čez dan rahlo slišno

 140 m3  Popolnoma neslišno v čisti tišini
 190 m3  Čez dan skoraj ni slišno
 245 m3  Čez dan rahlo slišno

Da bi se zvok v dušilnih ceveh čim bolje dušil, naj bodo te montirane tako, da so dobro zvite, saj se mora v tem primeru zvok pri prehajanju skozi cev odbijati od sten dušilne cevi, kar pa ga duši.

Bodočim graditeljem priporočam, naj v spalnicah cevi dimenzionirajo, da bodo omogočale minimalno 30 m3/h na osebo, raje pa še malo več, saj se hitro zgodi, da se določena spalnica ali soba uporablja drugače, kot je bilo predvideno, medtem ko naj ima kuhinja možnost prezračevanja vsaj 90, še bolje pa vsaj 120 m3/h.

Noben prostor, posebej pa vetrolov, naj ne bo neprezračevan. Sam v tem prostoru najprej nisem načrtoval prezračevanja, da bi omejil toplotne izgube, saj sem menil, da se bo dovolj prezračeval že z odpiranjem vhodnih vrat. Na srečo mi je prijatelj svetoval, naj za rezervo vseeno speljem cevi tudi v ta prostor. Sedaj se prezračuje konstantno z vsaj 20 m3/h, pa se občasno še vedno zazna rahel vonj, ki ga oddajajo čevlji ter obleke.

 

Rekuperator - naprava za kontrolirano prezračevanje

Pri rekuperatorju oz. napravi za kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo bi izpostavil prevsem dve stvari, ki sta se pri meni izkazale za zelo uporabne.

Naša prezračevalna naprava (Paul - Novus F) naj bi, kot razumem, zagotavljala stalen pretok, ne glede na zamazanost filtrov in padce tlaka. Torej če nastavimo 120 m3/h, se bo rekuperator trudil, da bo zagotovil takšno količino svežega zraka. Tako sem lahko prepričan, da se hiša pravilno prezračuje. Pri nekaterih napravah, ki te funkcije nimajo, pa ljudje včasih pozabijo na menjavo filtrov, izmenjava zraka se pri tem lahko zelo zniža. Pri takšnih napravah prav tako ne moremo vedeti, koliko se hiša dejansko prezračuje, saj je količina dotoka svežega zraka odvisna od vseh padcev tlaka (odprta vrata, odprtost prezračevalnih rozet, ...). Prav tako na posameznih vpihih težko točno izmerimo količino vpihanega zraka. 

Zelo uporabna funkcija se mi zdi tudi, da lahko nastavimo tedenski režim obratovanja, kar se pri tem izkaže za zelo koristno, saj ponoči želimo popolnoma neslišno delovanje, zato se intenzivnost izmenjave zraka nekoliko zniža, prav tako pa se zniža v času služb, ko smo odsotni. Z enim dotikom napravo nastavimo na samodejno delovanje, kjer naprava upošteva nastavljen dnevni in tedenski režim prezračevanja. Poleg tega se je kot zelo uporabna izkazala tudi tipka "boost", ki napravo za 15 minut - 45 minut nastavi na najvišjo nastavljeno hitrost.

Slabost prezračevalne naprave je, da je morebitno sezonsko menjavanje ali pranje rekuperacijskih kock izjemno težavno, saj se kocke zelo tesno prilegajo v ohišje naprave in jih je zato težko izvleči. Pri menjavi hitro poškoduješ rekuperacijsko kocko ter tesnila na rekuperatorju. Prav tako je filtre naprave zelo težko ponarediti in ste skoraj prisiljeni kupovati originalne, ki pa so precej dragi. Iz tega stališča preferiram prezračevalne naprave, kjer je filter enostavne oblike in ga lahko preprosto izrežete iz kakšnega drugega, precej cenejšega filtra, ki ga lahko kupite kar na m2. Cena visokih izkoristkov naprave je tudi precejšnja velikost naprave v primerjavi z drugimi prezračevalnimi napravami, ki omogočajo podobne pretoke zraka.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 18.feb.2014

Nazaj na prejšno stran

Komentarji, vprašanja

Leave a Reply



(Your email will not be publicly displayed.)


Captcha Code

Click the image to see another captcha.