Zrakotesnost in vetrna tesnost


 

Zrakotesnost je verjetno najpomembnejši element pri gradnji pasivne hiše, saj ko je hiša narejena, napake izjemno težko ali celo ne moremo odpraviti, poleg tega pa so potrebe po ogrevanju lahko na vetrovno bolj izpostavljenih legah ob slabi zrakotesnosti več kot 100% večje. Več o tem, koliko zrakotesnost vpliva na varčnost hiše, si lahko preberete tej povezavi.

Zrak v  zrakotesni hiši pa hitro postane zelo slab in vlažen, kar so spoznali že mnogi, ki so zamenjali svoja okna z novimi, zato je nekakšen dvojček tesnosti kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo, ki mu pravimo tudi prisilno prezračevanje.

Pomen zrakotesnosti

Tesnjenje mansarde v pasivni hiši
Tesnjenje OSB plošč v mansardi z namenskim lepilnim trakom Air-stop.

Zakaj je tesnjenje tako pomembno pri pasivnih hišah? Vsaka pasivna hiša oz. vsaka varčna hiša, ki kaj da na udobje bivanja, ima danes kontrolirano prezračevanje. Da se lahko zrak po hiši premika, morajo ventilatorju prezračevalne naprave ustvariti razliko v tlakih, ki povzroči premikanje zraka čez hišo. Tako imamo v hiši v primerjavi z zunanjim tlakom določen nadtlak, podtlak ali pa velikokrat kar oboje, odvisno od sobe in od tega, ali je v sobi vpih ali odvod zraka. Za razliko od hiš brez kontroliranega prezračevanja skozi netesna mesta tako stalno piha. Dokler je v prostoru podtlak, piha mrzel zunanji zrak v notranjost. Mrzel zrak se pri prehodu v notranjost segreje ter posuši (njegova relativna vlaga pade). Razen večjih izgub, tak zrak ni problematičen. Problem nastane, če je v hiši nadtlak. Takrat je smer gibanja zraka obratna, se pravi iz notranjosti ven. V tem primeru se zrak ohlaja in ko se dovolj ohladi, kondenzira.  Količina kondenza pa je lahko izjemna, saj čez netesna mesta lahko prehaja zelo velika količina zraka. Zelo realna ocena, tudi pri dobro zatesnjenih hišah, je, da se skozi netesna mesta izgublja 5 m3 zraka na uro. Z orodjem za izračun izgube vlage s prezračevanjem si lahko izračunate, koliko vode se pri tem izloči iz zraka. Kondenz lahko kasneje tudi zmrzne, vsekakor pa ni dobrodejen in lahko poškoduje konstrukcijo. Zaradi stalne vlažnosti se lahko razvijejo tudi škodljive plesni. Zadeva je manj problematična, če imate v hiši zelo suh zrak, npr. manj kot 30% relativne vlažnosti. V starejših pasivnih hišah je bil to standard, danes pa sodobne rekuperacijske kocke omogočajo tudi vračanje vlage in je lahko vlažnost v takšnih hišah tudi 50% in celo več, kar je sicer zelo prijetno za bivanje, vendar pa lahko povzroča težave zaradi intenzivnejše kondenzacije, kjer gradnja ni brezhibna.

O tem, kje je potrebno biti najbolj pazljiv pri zagotavljanju zrakotesnosti, si lahko več preberete na spodnji povezavi:

Mesta, kjer je potrebno biti pazljiv pri tesnjenju

Kako dobro je hiša zatesnjena ugotavljamo z testom zrakotesnosti oz. Blower Door testom.

 

Vetrna tesnost ali zunanja zrakotesnost

Tesnenje lege z ostanki stiroporja, purpenom ter silikonom.
Nad lego so večje špranje zatesnjene z ostanki grafitne EPS izolacije, manjše pa s purpenom ter silikonom.

Vetrna tesnost je še en zelo pomemben element pri zmanjševanju toplotnih izgub, o katerem ni skoraj nič govora, ko govorimo o pasivnih hišah. Gre za vetrno tesno ravnino na zunanji strani izolacije. Pomembna postane predvsem na bolj vetrovnih krajih ter pri uporabi izolacije, ki jo lahko prepiha, npr. steklene volne, kamene volne,  celulozne izolacije itd. Učinek vetra na hišo, ki ni vetrno tesna, je podoben kot na človeka, ki čez volnen pulover ne nosi vetrovke. Veter enostavno odnese toploto in ne pomagajo nobene karakteristike o izolativnosti izolacije.

Da bi izgube pasivne hiše karseda zmanjšali, je pomembno, da vetrno tesnost naredimo zelo skrbno. V ta namen sam uporabljam izraz zunanja zrakotesnost, pri čemer ciljam na to, da ji moramo nameniti vsaj nekoliko primerljivo pozornost kot notranji zrakotesnosti. Na vetrno tesnost se pozablja predvsem pri strehi. Stiki paroprepustnih folij morajo biti namreč skrbno polepljeni, špranje pa vse dobro zatesnjene, npr. s purpenom.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 5.maj.2015

Return to previous page

Komentarji, vprašanja

Leave a Reply



(Your email will not be publicly displayed.)


Captcha Code

Click the image to see another captcha.