Vgradnja prezračevalnih cevi v betonsko ploščo


Prezračevanje smo izvedli s pomočjo namenskih, plastičnih fleksibilnih cevi, zaradi česar je bila vgradnja zelo enostavna. Notranjost cevi je antibakterijska ter antistatična, plastika pa naj bi bila neoporečna oz. brez škodljivih snovi. Smiselno je, da zagotovimo, da je notranjost cevi v vseh pogojih popolnoma suha, s tem pa praktično ni pogojev za razvoj bakterij in plesni. Cev bo vedno popolnoma suha, če bo zrak pred vstopom v cev vedno nekoliko bolj hladen. To pa lahko poleti dosežemo le tako, da zrak pred vstopom podhladimo pod temperaturo v hiši.

Cevi se večinoma vgrajujejo v spuščenem stropu, ali pa pod estrihi. Spuščen strop pa ima vsaj pri masivni gradnji eno slabo lastnost, in sicer najbolj kvalitetno akumulacijo hiše, ki jo zagotavlja stropna betonska plošča, naredi precej manj kvalitetno. Spuščen strop namreč deluje kot izolacija, zato betonska plošča ni več sposobna hitro sprejemati viškov toplote, ki v hiši nastanejo npr. zaradi sončnega obsevanja, kuhanja ali obiskov. Tako se temperatura v hiši hitreje dvigne ter ustvari manj kvalitetne pogoje za bivanje. Ker se topel zrak dviguje, je ravno stropna betonska plošča tista, ki lahko najhitreje in najbolj učinkovito sprejme viške toplote. To je posebej pomembno v bivanjskih prostorih ter prostorih, ki so sončno obsevani. Iz teh razlogov se sam nisem odločil za vgradnjo prezračevalnih cevi v spuščen strop, pač pa sem v ta namen povečal debelino stropne betonske plošče za 5 cm ter jih vgradil na sredino plošče. Na ta način sem ohranil kvalitetno akumulacijo betonske plošče ter jo zaradi večje debeline plošče še povečal, poleg tega pa je dodaten beton precej cenejši kot spuščen strop. Prednost tega je tudi to, da takšen način vzame le nekje 5 cm višine, spuščen strop pa gotovo več kot 10 cm, če želimo razpeljati tudi prezračevalne cevi.

Pri vgrajevanju cevi v izolacijo pod estrihi, mora biti debelina izolacije dovolj velika, da lahko vanjo potopimo še prezračevalne cevi. V nadstropjih je izolacije pod estrihi navadno do 5 cm, tako da bi morali debelino nekoliko povečati, mogoče na 10 cm. Tudi izolacije nad pritilično oz. kletno ploščo je danes večinoma manj, saj se zaradi prekinitve toplotnih mostov izolacija večinoma vgrajujejo pod ploščo.

Prav tako je pri vgrajevanju potrebno biti previden, da prezračevalne cevi potekajo vedno samo po topli strani, saj lahko v nasprotnem primeru pride do kondenzacije vlage v ceveh, ko se zrak v cevi preveč ohladi ter posledično možne plesni. Prezračevalne cevi, ki potekajo po hladni strani, predstavljajo tudi velike toplotne mostove. To seveda velja le za cevi "za rekuperatorjem", tako vpihovalne kot sesalne, torej tiste, v katerih je zrak ogret na hišno temperaturo.

Vgradnja prezračevalnih cevi v betonsko ploščo
Vgradnja prezračevalnih cevi v betonsko ploščo.

Cevi ne smemo pozabiti dobro pritrditi na armaturo. Prav tako se je že zgodilo, da je vezice med betoniranjem strgalo in so cevi priplavale na površje. Krive so bile nekvalitetne vezice in nekoliko premalo pogosta pritrditev. Iz tega razloga vezice pred uporabo obvezno preizkusite, saj jim kvaliteta zelo niha, lahko pa uporabite tudi žico oz. kombinacijo vezic za hitro pritrjevanje ter žico za večjo zanesljivost. Pri dobrih vezicah morate uporabiti precejšnjo moč, da jih z rokami strgate. Cev pa pritrjujte na armaturo vsaj na vsake pol metra. Razdelilce in komore pritrdite z žico. Vsega skupaj ne pozabite dobro poslikati. S pomočjo referenčnih točk ter armaturne mreže lahko kasneje zelo točno določite položaj vseh cevi.

Pritrjevanje prezračevalnih cevi
Prezračevalne cevi se z električnimi vezicami pritrdi na armaturo, da jih vzgon betona med betoniranjem ne dvigne na površje.

Vse cevi so zbrane pri stropu vetrolova, kjer smo jih kasneje priklopili na razdelilno komoro, nato pa z debelejšo izolirano cevjo vse skupaj povezali s prezračevalno napravo .Cevi, ki so gledale iz plošče, so bile skozi čas gradnje precej moteče. Zelo zanimiva in smiselna rešitev je, da v betonsko ploščo vgradimo tudi razdelilne komore za prezračevalne cevi. V tem primeru nam iz plošče pride le ena cev, nekoliko večjega premera. Tako boste prihranili tudi precej prostora, saj ne boste imeli šopa štrlečih cevi, ki gledajo iz plošče. Seveda je potrebno pri tem imeti nekoliko nižje komore, npr. največ 15 cm visoke ter debelejšo ploščo. Pri tem moramo seveda statika seznaniti z našimi nameni, on pa nam mogoče lahko celo nekoliko priredi statični načrt.

Združene cevi na stropu vetrolova
Ker so se v vetrolovu poleg prezračevalnih cevi združile tudi vse elektro cevi, je bila kar gužva. Načrtovanja poteka prezračevalnih cevi ne podcenjujte, saj se tega na določenih mestih kar nabere in vam lahko hitro zmanjka prostora.

Ko želimo iz cevi zrak speljati v prostor ali obratno, je najlažje, če uporabimo namenske vpihovalne komore iz pocinkane pločevine. V komoro lahko napeljemo 1-3 prezračevalne cevi. Komora ima potem širšo vpihovalno ali sesalno cev premera 12.5 cm, na katero enostavno namestimo prezračevalno rozeto, da polepšamo izgled vpiha oz. sesanja.

Na prezračevalne cevi se namesti posebne gumice, tesnila, ter se jih potisne v vpihovalne komore. Stik cevi in komore tako popolnoma tesni, montaža pa je zelo enostavna.

Vpihovalna komora
Fiksiranje vpihovalne komore je nekoliko nerodno. Veliko lažje bi bilo, če bi naluknjal nekaj opažnih plošč ter skoznje potisnil vpihovalno cev komore, ki je na sliki le prislonjena na opažne plošče.
Prezračevalne cevi v betonski plošli
Iz betonske plošče prezračevalne cevi potekajo tako v spodnje nadstropje kot v zgornje.

Pri vgradnji prezračevalnih cevi v betonsko ploščo moramo bit pozorni, da so cevi med seboj nekoliko razmaknjene, npr. vsaj 7 cm, da lahko kasneje beton kvalitetno vgradimo in ta popolnoma zalije tudi del pod cevmi. Če si pozorno ogledate slike, boste opazili, da cevi nikoli ne potekajo popolnoma skupaj.

Prednost namestitve prezračevalnih cevi v betonsko ploščo je tudi ta, da se zrak pri prehodu skozi cev ogreje na sobno temperaturo, zato kakršno koli pihanje še težje zaznamo. Posebej je to koristno, če želimo preko prezračevalnih cevi tudi ohlajevati hišo, saj se tako zrak v ceveh ogreje ter posuši, pri tem pa ohladi betonsko jedro hiše oz. betonsko ploščo. 

Potencialna slabost takšnega načina vgradnje prezračevalnih cevi je v tem, da bi med betoniranjem lahko šlo kaj narobe. Lahko bi se npr. prevrnila kakšna vpihovalna komora, se strgala kakšna slabo pritrjena prezračevalna cev ali pa bi kakšen neroden zidar močno stopil na cev ter jo deformiral. Cevi so sicer zelo trde, zato jih težko deformiramo tudi, če jih pohodimo. V tem primeru bi po betoniranju morali iskati nove rešitve, npr. razpeljavo cevi v spuščenem stropu.

 

 

Zadnjič dopolnjeno: 10.mar.2015

Nazaj na prejšno stran

Komentarji

Leave a Reply



(Your email will not be publicly displayed.)


Captcha Code

Click the image to see another captcha.